Fotografijo je nato objavil na svojem spletnem portalu Podlupo.net, s čimer naj bi posegel v zasebnost političarke Alenke Bratušek. Ta je nato podala predlog za kazenski pregon, ki ga je prevzelo državno tožilstvo in po nekaj obravnavah je bil Božič (pogojno) obsojen.
Božičev zagovornik Radovan Cerjak sodnice ni prepričal, da se fotoreporter ni zavedal protipravnosti svojega dejanja, saj je fotografijo posnel kot akreditirani fotograf v času dovoljenega fototermina, poleg tega pa so takšne fotografije povsem običajne v drugih evropskih državah, denimo v Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Odvetnik je v dokaz predložil novinarske prispevke iz omenjenih držav, kjer so objavljene fotografije zasebnih sporočil politikov. V hrvaškem primeru je bilo objavljeno pornografsko sporočilo na mobilnem telefonu županijske poslanke, ki ga je ta pisala med sejo skupščine, v nemškem primeru pa so novinarji objavili fotografijo Playboyeve zajčice na mobilnem telefonu nemškega poslanca, ki si jo je ta ogledoval med sejo parlamenta. Italijanski časopis Repubblica pa je objavil vsebino pisma, ki ga je takratni premier Silvio Berlusconi pošiljal dvema poslankama in ju vabil na kavo. Toda sodnica Brecljeva je odgovorila, da primerov drugih evropskih držav ne pozna in da je vezana na slovensko zakonodajo, ki takšne posnetke prepoveduje.
Vsekakor ni bila istega mnenja ljubljanska okrožna sodnica Sergeja Jeras, ki je razsojala o začasni odredbi za odstranitev članka na portalu reporter.si, kjer je bila objavljena fotografija vsebine elektronske pošte obramboslovca Klemna Grošlja takratnemu kandidatu za ministra Romanu Jakiču. Sodnica Jerasova je namreč Jakičevo zahtevo gladko zavrnila in presodila, da ima pravica do svobode izražanja prednost pred varstvom osebnostnih pravic, kadar gre za objavljanje informacij javnega pomena. Pri tem se je sklicevala na štiri sodbe evropskega sodišča za človekove pravice (Handyside, Oberschlick, Sunday Times in Vajnai). Zato je odvetnik Radovan Cerjak napovedal pritožbo na višje sodišče. Če bi sodba obveljala, potem bi to pomenilo, da imajo slovenski politiki več osebnostnih pravic kot politiki v drugih evropskih državah, slovenski novinarji pa manj medijske svobode kot novinarji v Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem.
Odvetnik Cerjak je omenil tudi članek iz Mladine, v katerem je bila objavljena fotografija zasebnih zapiskov Janeza Janše, ki jih je ta prebiral v svoji parlamentarni klopi. Takrat generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik in vodja službe za stike z javnostjo Karmen Uglešić nista protestirali, je še opozoril odvetnik. Res pa je tudi, da iz tega Janša ni delal takega cirkusa kot Bratuškova, saj policiji ni predlagal pregona, zato tudi ni bilo kazenskega postopka zoper avtorja fotografije Denisa Sarkića, danes tiskovnega predstavnika SD.