Ironija je popolna: krdelo treh od spolnega zlorabljanja ponorelih psov je bolj učinkovito kot karkoli drugega v deželi slovenski razgalilo in suspendiralo krdelo interesno povezanih vplivnežev, ki so pred tem sami suspendirali kinološko stroko, VURS in državno pravobranilstvo ter sabotirali zakon, ustavo in zdravo pamet. Tragična smrt elitističnega zdravnika Saša Baričeviča ima zanje gotovo nepričakovano zoprne posledice, najbolj porazen pa je najbrž zaton iluzije, da si lahko vse privoščijo, vse uredijo in po potrebi prikrijejo vse, kar bi utegnilo omadeževati bleščečo podobo stebrov družbe. Aferi z bulmastifi, ki poleg moralnih dobiva politične, pravne in še kakšne razsežnosti, ni videti konca, saj proži čedalje več neprijetnih vprašanj, na katere bo treba odgovoriti. Javnost je tokrat neusmiljena in ne kaže nikakršnega posluha za zaščitniška intervencije Zdenke Čebašek Travnik in Nataše Pirc Musar. In prav je tako.
V škandalu brez primere seveda najbolj izstopa dilema, kdo in na kakšen način je pripomogel, da so štirinožne objekte perverznega izživljanja, ki ga je prakticiralo neznano koliko oseb, kljub napadu na Stanislava Megliča nazadnje vrnili doktorju Baričeviču. Seznam imen se skokovito daljša in čedalje bolj opravičuje sume, da lovke klientelistično-nepotistične hobotnice segajo prav v vrh izvršne in celo sodne oblasti. Čeprav bo parlamentarna razprava ob interpelaciji zoper kmetijskega ministra Milana Pogačnika in ministrsko Slovenko leta, prvakinjo LDS Katarino Kresal, ki sta jo sprožila opozicijski SLS in SDS, zagotovo prinesla dodatna razkritja, je število vpletenih imenitnežev že zdaj dovolj veliko, da dovoljuje kanček dvoma o njuni deviški neomadeževanosti.Kot skeptika me, recimo, preganja misel, da Pogačnikova državna sekretarka Sonja Bukovec le ni zgolj in samo dolgoletna tesna prijateljica družine Baričevič, ki je v težkih trenutkih prihitela na kraj dogodka ponudit oporo pokojnikovi sestri. In ker smo pred zakonom vsi enaki, se vsiljuje domneva, da bo v bodoče policija ob sleherni nesreči, samomoru ali drugačni tragediji dovolila družinskim prijateljem še med preiskavo vdirati v zavarovano območje in tolažiti svojce. V resnici česa takega ne bomo dočakali. Vrli Sonji so torej vrata v hišo že četrt ure po srhljivem odkritju očitno odprli višji interesi, katerih obstoj pa je po mnenju poslanske skupine SD in vlade plod teorije zarote.
Čisto po naključju naj bi svoje mnenje v pritožbi zoper odločbo veterinarskega inšpektorja Andrenška, ki je odrejala usmrtitev psov, prispeval tudi kinolog Rajko Rotner. To je naposled obrodilo pričakovane sadove, kajti preminulega Saša Baričeviča je zastopal znameniti in razvpiti odvetnik Miro Senica. Ob tem naj bi nikogar ne smelo motiti, da je gospod Rotner stric, gospod Senica pa intimni življenjski sopotnik notranje ministrice Kresalove. Ministričino ogorčenje, ker si sploh kdo drzne namigniti, da nima čiste vesti oziroma da je prav ona pomagala angažirati strica strokovnjaka, je po silovitosti vredno Ivane Orleanske. Prej ko ne je sestavni del priprav na interpelacijo, ko jo bodo temačne sile iz opozicije morebiti pobarale, kako se njeno zavzemanje za pravičništvo in za enakost pred zakonom ujema s početjem paragrafarskega žonglerja Mira.Ta je namreč najbolj zaslužen za to, da tarča prvega napada trpinčenih psov v letu 2006, Tržičan Stanislav Meglič, čeprav bi bil skoraj umrl, doslej ni dobil še niti stotina odškodnine. Megliču, ki tudi ni bil deležen ene same besedice opravičila, je sicer odvetniška pisarna Senica ponudila nekaj drobiža, a ko jo je zavrnil, naj bi ga tabor tožencev začel v sodnih razpravah prikazovati kot žrtev minorne nezgodice, ploda nesrečnih okoliščin.
Kresalovo bodo politični zlonamerneži sicer skušali zrušiti zaradi samosvojih, izjemno dragih rešitev pri iskanju nastanitvenih zmogljivosti za slovensko FBI, ki ga je locirala v palačo, najeto od podjetja Ram Invest oziroma od Igorja J. Pogačarja, antijunaka še ene pretekle zgodbe (o banki SIB), ob kateri se je slovenskim davkoplačevalcem dvigal krvni pritisk. Med nastopajočimi je nova le Katarina. A če ostanemo pri bulmastifih, je od predprejšnjega četrtka novi lik v sodomistično-mesarski sagi tudi Aleš Zalar, že tretji zdajšnji minister, ki mu jo je bojda zagodlo golo naključje.
Tokrat je naključju (čeprav ni golo) ime Boštjan Zalar. Je brat šefa pravosodnega resorja in hkrati sodnik upravnega sodišča, čigar zgodovinski dosežek je, da je spisal sodbo, s katero je poteptal veljavni zakon o zaščiti živali iz leta 2007 in ob reanimaciji prejšnjega omogočil vrnitev živali Baričeviču. Naj je kriva nepojmljiva malomarnost, totalna nesposobnost, osebna usluga Barsosovemu direktorju ali klientelizem, kompromitiranega arbitra bi morali nemudoma poklicno evtanazirati. Milan Pogačnik se je pred dvema tednoma v polemiki pred kamerami Kanala A namreč skliceval prav na odločitev upravnega sodišča, čeprav je prvak SLS Radovan Žerjav že tedaj trdil, kar je prejšnji torek ponovil pravnik dr. Rajko Pirnat: da si je Boštjan Zalar privoščil katastrofalno napako.
Ali Slovenijo obvladuje trop pesjanov? Obnašanje Pahorjeve vlade, v kateri ministri ne priznavajo objektivne odgovornosti in zato ne poznajo odstopa kot instrumenta politične higiene, daje slutiti, da je odgovor pritrdilen. Premier, ki je ob odstavljanju Karla Erjavca napovedal uvedbo novega standarda pri presoji ministrskega dela, iz dneva v dan dokazuje, da ne premore nobenih standardov. Podobno kot pred štirimi desetletji se o tem, kdo ni »ta prav« in kdo bo odletel, odloča v zaprtih partijskih krogih koalicijskega trojčka. Naj spomnimo, da je zaradi železniške nesreče v Divači že sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja hotela odstopiti takratna Šinigojeva republiška sekretarka za promet in zveze Julka Žibret, čeprav ni sama krmarila vlaka. Tudi v prejšnjih vladah samostojne Slovenije bolj ali manj prostovoljni predčasni odhodi niso bili nobena redkost, le pod Borutom Pahorjem, mojstrom figurativnega besedičenja, so se okrog trona nalepili človeški klopi, ki sami od sebe na znajo oditi. Zdravilno za državo bi bilo, če bi vsaj na nekatere bolj okužene naščuvali pse.