Revija Reporter
Slovenija

Pasti osebne asistence: V primežu visokih stroškov in zlorab

Biserka Karneža
3 5.492

7. avg. 2022 20:00

Deli na:

Mira Čas, invalidka s cerebralno paralizo, na svojem domu v Mislinji, in njen osebni asistent Gregor Skutnik

Facebook

Ponudba storitev osebne asistence osebam z invalidnostjo je postala finančno neobvladljiva. Iz proračuna se samo v enem mesecu porabi v povprečju 15 milijonov evrov za storitve osebne asistence. Letno to nanese kar 180 milijonov, kar kaže, da se je nekdo pri prvotnem izračunu osmih milijonov evrov letno močno uštel.

Zakaj je po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) prišlo do bistveno večjega števila uporabnikov osebne asistence? Namesto prvotne ocene o 800 uporabnikih, ki bi potrebovali 1540 asistentov, je bilo do junija letos 3836 uporabnikov, ki jim pomaga okoli 8.000 osebnih asistentov.



Kakšen je povprečen znesek na uporabnika in koliko so plačani osebni asistenti? Kdo izmed uporabnikov mora sofinancirati osebno asistenco?

Kakšno rešitev ponuja MDDSZ za zmanjšanje števila uporabnikov za 40 odstotkov? Kdo je upravičen za prejem osebne asistence je pojasnila mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, izvedenskega organa za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence. Kdo bi jo lahko izgubil?

Med uporabniki osebne asistence je 61-letna Mira Čas, invalidka s cerebralno paralizo, ki je ravno v teh dneh prek družbenih omrežjih iskala pomoč osebnega asistenta. Kakšni so njeni strahovi in kaj je o zaostrovanju sedanjih pogojev povedal osebni asistent Gregor Skutnik, nekdanji bojiščni reševalec v vojski.

O tem, da je strah pred izgubo osebne asistence upravičen ter da so se dogajale številne zlorabe, je za Reporter povedala Elena Pečarič, predsednica Društva YHD in ena med najbolj zaslužnimi za sprejetje zakona o osebni asistenci. Osebna asistenca, kot opozarja Pečaričeva, ni mišljena tako, da se dodeljuje kar počez, temveč je namenjena aktivnim. Kritična je do uporabnikov, ki se niso pripravljeni prilagoditi, da bi si poiskali ustreznejše stanovanje in ne želijo uporabljati tehničnih pripomočkov (dvigala…) v prepričanju, da lahko vse namesto njih postori osebni asistent.

Ministrstvo bi po mnenju Pečaričeve moralo na terenu preveriti pomoč od primera do primera: »Med uporabniki se je ustno razširilo, če misliš, da nekaj ni dobro, se takoj pritoži. Prav zato so pritožbe vlagali kar po tekočem traku.«

Kakšno je mnenje defektologinje Nataše Gadnik iz Društva za pomoč in informiranje na področju sociale in zdravstvenega varstva in Branka Petovarja, koordinatorja invalidskega varstva pri CSD Pomurje glede drastičnega zmanjšanja števila dosedanjih uporabnikov osebne asistence?

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24