»Današnja svečanost, na kateri se spominjamo pomembnega koraka k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema, nas navdaja s ponosom,« je začel predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša svoj nagovor ob dnevu pravosodja prejšnji teden. Vedno, kadar ta oseba spregovori o slovenski samostojnosti, se velja spomniti na čase pred več kot 20 leti, ko je o tem govoril zaničljivo in sovražno. Tedaj se je navduševal nad jugovojsko, ki da bo »tepihovala« Slovenijo, in jugoslovanskim vojaškim sodstvom, ki je obsodilo tedanjega oporečnika Janeza Janšo. Govor Masleše je sicer spominjal na partijske kongrese pred desetletij, ko so govorniki pozivali k strnitvi vrst zoper zunanje in notranje sovražnike, potem pa so podelili medalje.
Med prejemniki medalj za življenjsko delo v sodstvu je bil tudi upokojeni višji sodnik Jernej Potočar, nekdanji predsednik višjega sodišča v Ljubljani, v sodnih krogih znan kot izrazit privrženec leve politične opcije. Za to si z Masleševega stališča gotovo zasluži ne le medaljo, ampak pokal, sicer pa je Potočar sin nekdanjega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Staneta Potočarja. Znan je tudi po tem, da se mu ni zdelo sporno ravnanje višje sodnice Vesne Bergant Rakočević, ko je primerjala Janševe podpornike pred sodiščem s severnokorejskimi šolarji, ki v histeričnem joku ganjenosti doživljajo obisk vodje Kim Džong Una.
Iz vrst tožilcev pa je medaljo za življenjsko delo dobil nihče drug kot razvpiti Jože Valetič. Zdaj upokojeni tožilec, ki po besedah poznavalcev sodi v stari zvesti partijski kader, je znan po tem, da je pred leti neutemeljeno odstopil od kazenskega pregona zloglasnega Mirka Jeleniča, nekdanjega generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije, ki je to organizacijo oškodoval za več kot 90 milijonov tolarjev. Da je Valetič od pregona za kaznivo dejanje zlorabe položaja odstopil neutemeljeno, je ugotovilo celo vrhovno tožilstvo. Mirko Jelenič mu gotovo čestita za medaljo.
Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.