Kako je kapetan KOS Šefket Suljević med vojno za Slovenijo v zaporu »zapel kot ptiček«

Brigadir Tone Krkovič, v času osamosvajanja poveljnik Manevrske strukture narodne zaščite, je na ponedeljkovi novinarski konferenci razkril, na kakšen način je on v tem kritičnem obdobju priprav na obrambo slovenske suverenosti prisluškoval Udbi oziroma vojaški različici Udbe- zloglasni Kontraobveščevalni službi jugovojske (KOS), in ne Udba njemu. Kot pravi Krkovič, so uspeli ozvočiti stanovanje enega od agentov KOS-a Rudija Oberstarja v Ribnici, ki ga je za svoje delovanje uporabljal drugi človek po hierarhiji KOS v ljubljanskem korpusu jugovojske kapetan Šefket Suljević.

Dostop do Suljevića oziroma angažmaja jugovojske zoper slovensko osamosvajanje je imel Krković prek dvojnega agenta Darka Njavra, pripadnika specialne brigade Moris, ki je bil tedaj fant Oberstarjeve hčerke. Njavro je za Suljevića predstavljal lažni vir podatkov o Moris-u, dejansko pa je prek njega Krkovič KOS-u sporočal dezinformacije in v vrste obveščevalcev jugovojske vnašal zmedo. Prek Suljevića in njegovega nadrejenega polkovnika Emina Malkoća, šefa KOS-a v ljubljanskem korpusu, je tako Krkovič zavajal tudi center obveščevalcev KOS-a v Beograd.

V času osamosvojitvene vojne je slovenska policija (tedaj še milica) Suljevića aretirala, med zaslišanjem v zaporu pa je, kot pravijo poznavalci, »zapel kot ptiček«. Pridobili smo njegovo daljšo izjavo iz zapora, v kateri je na 11-ih straneh v »srbo- slovenščini« podrobno opisal, kako je skušal Njavra uporabiti za potrebe KOS. Od njega je v resnici dobival (prirejene) podatke o urjenju brigade Moris v Kočevski Reki. Zanimali so ga oborožitev in imena pripadnikov Moris-a, Njavru je celo dal dva fotoaparata, da bi »posnel situacijo«, med drugim je ta fotografiral avtomatsko puško SAR-80.

V enem od pisem mu je Njavro sporočil, da so slovenske sile dobile rakete (kot je zapisal Suljević, vrste Milan in Strejdžer), dobre radio postaje in da je slovenska Teritorialna obramba pripravljena na vojno. Zapisal je še, da je poročila o vseh operativnih podatkih pošiljal svojima nadrejenima polkovniku Malkoću in polkovniku (Miladinu) Nedoviću v Ljubljano, sicer pa sta Malkoć in Nedović od njega zahtevala izključno operativno delo v okviru vojaške enote v Ribnici.

Tam da je imel veliko dela zaradi politične situacije v Jugoslaviji, pravi Suljević. Dodal je še, da je seznam »raketašev« dobil od polkovnika Ivana Bizjaka v Ljubljani, da bi ugotovil, ali je med njimi kakšen obveznik iz Ribnice, vendar menda ni bil nihče. »Darka sem jas zapeljal, jas sem glavni in odgovorni krivac za njegovo angažiranje. Bil je zaveden s moje strani, što so pokazala njegova dva zadnja izveštaja o pripravljenosti TO Slovenije da brani svojo suverenost«, stoji na deveti strani Suljevićeve izjave.

Za tiste mlajše bralce, ki niso imeli nikoli opravka s ti. Jugoslovansko ljudsko armado, velja pojasniti, da so bili oficirji KOS-a po kasarnah najbolj osovraženi, hkrati pa so se jih vojaki tudi najbolj bali zaradi možnih posledic nesodelovanja z njimi, »bezbednjaki« so namreč terjali ovajanje njihovih vojaških tovarišev in prijateljev. Krkovič je Suljevića opazil v družbi nekdanjega predsednika Milana Kučana na predstavitvi knjige Skrito povelje avtorice Drage Potočnjak o sestrelitvi helikopterja oficirja jugovojske Tonija Mrlaka nad centrom Ljubljane v času vojne. Po njegovih besedah je Suljević neverjetno umazan človek, Udba naj bi ga imenovala »gravž«.