Parlamentarna komisija obsodila pritiske na novinarje in pozvala pristojne k resni obravnavi groženj

Sklep - zanj je glasovalo osem članov komisije, eden je bil proti - tudi predlaga sprejetje zakonodajnih sprememb, ki bi v primeru grožnje omogočile pregon po uradni dolžnosti. Sejo je sklicala predsednica komisije Eva Irgl (SDS), k temu pa so jo spodbudile grožnje novinarjem Reporterja in Demokracije, ki so se v zadnjem mesecu dni pojavile na spletu, kot tudi nedavno poškodovanje vozila novinarja Financ.

Seje so se udeležili tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, generalni direktor policije Marjan Fank in varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer. Varuhinja se je zavzela za zakonodajne spremembe, ki bi grožnjo opredelile kot predlagalni delikt, ne pa da je zgolj vezana na zasebno tožbo, kot velja sedaj. Posebej je opozorila na problem spletnih groženj, ki toliko bolj terjajo ustrezne zakonodajne rešitve.

Ministrica je poudarila, da bi se morali vseh groženj lotevati s standardom ničelne tolerance. Pri tem je odziv policije na grožnje novinarjem, ki smo jim bili priča v zadnjem času, ocenila kot ustrezen. V zvezi s tem je Fank opozoril, da so pristojnosti policije v tovrstnih primerih zelo omejene. Po njegovem mnenju bi zakonodaja morala iti v smeri možnosti pregona tovrstnih deliktov in tudi možnosti nadzora spletnega prostora.

Poslanec Vinko Gorenak (SDS) je neudeležbo generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja na današnji seji komisije označil za poniglavo in nesprejemljivo dejanje. Po Gorenakovih besedah bi se moral o odnosu, ki ga ima Fišer do komisije in nasploh do DZ, izreči tudi predsednik DZ Milan Brglez. Pri tem je Irglova pojasnila, da Fišer svoje neudeležbe ni opravičil. Seje se ni udeležil tudi noben drug predstavnik tožilstva.

Zlasti poslanci koalicijskih strank so menili, da komisija razprave ne bi smela omejiti zgolj na konkreten primer grožnje novinarjem, ampak jo razširiti na celotno problematiko domačega medijskega prostora. Po besedah Bojana Dobovška (SMC) je namreč ključni problem v tem, da so novinarji vse bolj v službi nekoga, rešitev pa velja iskati v ureditvi položaja novinarskega dela.

Dobovšek je zato pozval stanovske organizacije, naj se dejavneje vključijo v iskanje rešitve in predlagajo zakonodajne spremembe. V zvezi s tem je predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić poudaril, da bi veljalo najprej zaščititi najšibkejše, to je samostojne novinarje in mlajše novinarje, ki so zaposleni za določen čas in so tudi slabo plačani. Po Mamićevih besedah gre namreč za skupino novinarjev, ki so pod posebej močnim pritiskom.

Kljub enotni obsodbi vsakršnih pritiskov in groženj je imela komisija nekaj težav z oblikovanjem sklepa. Koalicijski poslanci so zahtevali dopolnitev sklepa, ki ga je predlagala predsednica komisije Irglova in o katerem člani komisije niso bili obveščeni že pred sejo. Dopolnjeni sklep nato ni podprl le poslanec Matej T. Vatovec (ZL). Ocenil je namreč, da je sklep preveč vezan na konkreten primer in bi ga zato bilo mogoče zlorabiti za pritisk na tožilstvo.