Oba sicer menita, da so protesti legitimni. Türk pravi, da je stiska, v kateri živijo ljudje, našla svoj izraz v protestih. Glede očitkov, da je opravičeval nasilje, pa je dejal, da so se protestniki v Mariboru zbrali na miroljubnem protestu, mirnih protestov pa ne moremo enačiti z nasiljem, do katerega je prišlo pozneje. Pahor pa opozarja, da nasilje ni dovoljeno ne s strani demonstrantov ne s strani policije. Glede protestov in stanja v državi pa meni, da se moramo odločiti, ali se bomo prepustili malodušju ali pa stopili skupaj in rešili stvari.
Türk je prepričan, da so protesti pot do nečesa novega, rešitve pa so raznovrstne. V Mariboru bi tako moral najprej odstopiti župan Franc Kangler, na državni ravni pa je po njegovih besedah treba spremeniti zakonodajo glede županov. Prepričan je sicer, da je državljane treba poslušati. "Če jih bomo slišali, bomo lažje definirali cilje," je dejal.
Pahor pa je izpostavil, da je šel med ljudi že pred demonstracijami in poudaril, da od politikov pričakujejo, da znajo stopiti skupaj in se dogovorijo vsaj o najnujnejšem. Kanglerjev odstop je po Pahorjevem mnenju njegova odločitev. Čeprav bi na njegovem mestu odstopil, pa si ne želi, da bi uporaba sile v politične namene razreševala ljudi.
Pahor in Türk sta se odzvala tudi na včerajšnjo izjavo premiera Janeza Janše, ki je med drugim dejal, da je njegova vlada prisegla šele februarja, ko je bila streznitev v obliki menjave vlade nujna, a je že sprejela vse najpomembnejše ukrepe za izhod iz krize.
Pahor je ob tem dejal, da bi imel Janša danes lažje delo in bi bil še bolj uspešen, če kot tedanji voditelj opozicije ne bi na superreferendumu pozval ljudi, naj glasujejo proti reformam in proti Pahorjevi vladi. Türk pa je Janševo vlado ocenil kot neuspešno, saj da je prispevala k temu, da ima Slovenija 2-odstotni padec BDP. Dodal je, da potrebujemo korake za dvig gospodarstva in zeleni preboj in ta vlada je naredila premalo za to.
Na vprašanje, kdo je boljši predsednik vlade, Borut Pahor ali Janez Janša, je Türk dejal, da sta sicer oba pustila vtis, da pričakovanja niso bila izpolnjena, a da je bil celotno gledano Pahor boljši. Hkrati je dejal še, da je problem te države, da smo se navadili na zamenjave vlad Janša-Pahor in Pahor-Janša.
Pahor je dejal, da težko presoja, kdo je boljši, da oba delata napake, da pa mu je žal, ker Janša ponavlja napake. Se je pa Pahor strinjal s Türkom, da je vsaka vlada zamenljiva in da tudi Janša ni nezamenljiv predsednik vlade, a je poudaril, da Janša kot opozicijski voditelj, če bo vlada le odstopila in ne bo alternative, ki bi imela večino v DZ, ne bo pustil nobenemu drugemu, da bo storil karkoli.
Glede ugleda Slovenije v svetu Pahor meni, da ima še vedno ugled vzorne države, ki se bo sama izkopala iz krize. Türk po drugi strani ocenjuje, da je Slovenija država, s katere se lušči lak, in se boji, da nismo na tisti ravni, kot bi morali biti. Ob tem je opozoril, da se je Slovenija v ZN vzdržala glasovanja o statusu Palestine, s čimer si zagotovo ni povečala mednarodnega ugleda. Tudi Pahor meni, da bi morala Slovenija glasovati za priznanje palestinske državnosti, saj velja za zgled za mirno reševanje sporov.
Kandidata sta odgovarjala tudi na vprašanje, kakšna bo njuna nadaljnja pot, če ne bosta izvoljena. Pahor pravi, da je veliko dosegel že z zmago v prvem krogu, saj je "začel z možnostjo žuželke", a je ljudi prepričala njegova trdna vera, da se da z dogovorom preseči tisto, kar se zdi nemogoče. Türka pa, kot je dejal, politika zanima kot aktivnega državljana in bo tako tudi v prihodnje. Če ne bo izvoljen, bo imel za razmislek o nadaljnji poti dovolj časa, a meni, da se to ne bo zgodilo, saj ljudje slišijo njegova stališča.