Zaslužni profesor ljubljanske univerze, nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje ter mednarodno priznani strokovnjak Lovro Šturm je prejel srebrni red za zasluge za izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti. Kot so v predsednikovem uradu zapisali v obrazložitvi, je Šturm s svojim znanjem in ugledom pomembno prispeval k demokratizaciji Slovenije že pred letom 1990, ter s svojimi številnimi prispevki sodeloval pri preoblikovanju ustavnega sistema in prehodu v ustavno demokracijo.
Po osamosvojitvi je kot predsednik ustavnega sodišča oblikoval in uveljavil novo vlogo sodišča in si prizadeval za javno objavljanje vseh odločb in sklepov, kar je pripomoglo k utrjevanju pravne varnosti, prav tako pa je pomembno njegovo pionirsko delo pri interpretaciji številnih določb slovenske ustave, so dodali v obrazložitvi.
Po prenehanju funkcije ustavnega sodnika je Šturm predsedoval slovenski delegaciji mešane diplomatske komisije za ugotovitev in označitev slovensko-hrvaške meje, vodil je Evropski svet v sestavi ministrov za pravosodje EU. Vodil je zasedanja sveta ministrov in prispeval k sprejetju številnih pravnih instrumentov EU s področja varstva človekovih pravic, varstva okolja, pri uporabi mediacije in boju proti terorizmu, so med drugim navedli v obrazložitvi.
Šturm je v zahvalnem govoru poudaril, da pri svojem delovanju ni bil sam, deloval je v projektnih in raziskovalnih skupinah, zato se je zahvalil vsem sodelujočim pri "izrazito timskem delu".
Predsednik republike Borut Pahor je podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb.
Jožeta Strgarja je predsednik republike z redom za zasluge odlikoval kot prvega župana Ljubljane v samostojni Sloveniji, in sicer za dolgoletno prizadevanje za sožitje med političnimi strankami in uveljavljanje evropskih vrednot.
Kot prvi ljubljanski župan v času samostojne Slovenije je razumel, da v novi Sloveniji Ljubljana postaja glavno mesto države, in si želel, da bi ji k uveljavitvi med evropske prestolnice pomagala tudi evropska podoba, za kar si je uspešno prizadeval. Po zahvalah je Strgar pripomnil, da se še vedno pogosto sprašuje "kaj je dobrega opustil in slabega storil", in dodal, da moramo za boljšo podobo Slovenije storiti še marsikaj, denimo izboljšati domovinsko zavest.
Red za zasluge je prejelo tudi Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb, ki je najstarejše kulturno društvo Slovencev v Evropi. Društvo že devetdeset let nepretrgoma skrbi za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika, tradicije in kulture, s čimer je poskrbelo za obstoj slovenske manjšine na območju Hrvaške, so zapisali v obrazložitvi.
Ob ustanovitvi je bila prednostna naloga društva približati zagrebškim Slovencem knjige in časopise v materinščini, danes pa prirejajo dopolnilni pouk slovenskega jezika, si prizadevajo, da bi ga uvedle nekatere zagrebške osnovne šole, so vedno odprti za zanimanje vseh Zagrebčanov, in poglabljajo vezi med državama.
Predsednik društva Darko Šonc je povedal, da ima Slovenija v delovanju društva trdno oporo pri prizadevanjih na Hrvaškem, "saj nismo Slovenci le popoldne in ob koncih tedna, ko zapojemo kakšno slovensko ali ker znamo speči potico". Dodal je, da so v prihodnost uperjena skupnost s trdno zavestjo, da so Slovenci.
Pahor je Jožefu Pretnarju podelil medaljo za zasluge za življenjski prispevek pri uvajanju novih, pionirskih pristopov zdravljenja hematoloških bolezni. Pred 30 leti je namreč skupaj s sodelavci pri nas pionirsko vzpostavil nov način zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic, kar je še danes najbolj razširjena oblika zdravljenja bolnikov s krvnimi raki.
Kot so navedli v obrazložitvi, je Pretnar eden strokovnjakov, ki se je v spomin svojih pacientov in njihovih svojcev zapisal kot človek, ki je s strokovnostjo, empatijo in izjemnim čutom za sočloveka zaznamoval njihova življenja in so mu za to iz srca hvaležni.
Pretnar je v govoru povedal, da "presaditev krvotvornih matičnih celic ni stvar enega človeka, tako kot je en lahko vrhunski violinist". To delo zahteva koordinacijo številnih skupin, od delavcev hematološke klinike, sodelavcev z onkološkega inštituta, do medicinskih sester in številnih drugih, tako da Pretnar priznanje razume kot priznanje vsem.
Pahor vročil državna odlikovanja Šturmu, Strgarju, Pretnarju in društvu Slovenski dom Zagreb
UTEMELJITEV
Za izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti prejme dr. Lovro Šturm srebrni red za zasluge.
Prof. dr. Lovro Šturm, zaslužni profesor ljubljanske Univerze, nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje, je bil rojen v Ljubljani leta 1938. Po maturi na Klasični gimnaziji se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1961 diplomiral, leta 1965 pa doktoriral.
Svojo znanstveno kariero je dr. Šturm začel leta 1961 na Inštitutu za javno upravo in delovna razmerja na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je v letih 1972 do 1985 tudi vodil. V naziv redni univerzitetni profesor za upravno pravo in upravne znanosti ter za pravno informatiko je bil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen leta 1986.
Med letoma 1985 in 1990 je bil predstojnik katedre za upravnopravne znanosti ter predsednik in član odborov ter komisij za študijske zadeve na Pravni fakulteti. Bil je tudi predsednik sveta in znanstvenega sveta Inštituta za javno upravo, član uredniškega odbora vestnika Inštituta za javno upravo ter pozneje revije Javna uprava.
Kot mednarodno priznan strokovnjak je profesor Šturm predstavljal svoje raziskovalne dosežke na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih. Sodeloval je pri številnih skupinskih raziskavah in nekatere med njimi tudi vodil: pri OECD v Parizu v letih 1976 do 1979, OZN v New Yorku v letih 1977 do 1988 in Evropskem centru za koordinacijo raziskovanj na področju družbenih znanosti na Dunaju v letih 1984 do 1987.
S svojim znanjem in ugledom je profesor Šturm pomembno prispeval k demokratizaciji Slovenije že v prelomnem času pred letom 1990. S svojimi številnimi prispevki in predlogi je sodeloval pri preoblikovanju ustavnega sistema in prehodu v ustavno demokracijo.
Po osamosvojitvi Slovenije je bil leta 1991 izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na katerem je mandat zaključil leta 1998. Kot predsednik Ustavnega sodišča od aprila 1997 do decembra 1998 je oblikoval in uveljavil novo vlogo sodišča z leta 1994 sprejetim novim Zakonom o ustavnem sodišču. Rezultat njegovih prizadevanj je tudi javno objavljanje vseh odločb in sklepov, kar je pripomoglo k utrjevanju pravne varnosti, prav tako pa ne gre spregledati njegovega pionirskega dela glede interpretacije številnih določb Ustave Republike Slovenije.
Znanstveno in strokovno delo profesorja Šturma je zlasti prepričljivo na področju upravnega in ustavnega prava. Medtem ko se je z ustavnim pravom več ukvarjal v obdobju, ko je delal na Pravni fakulteti in na Inštitutu za javno upravo, pa se je področju ustavnih pravic in svoboščin posvečal zlasti v času, ko je bil sodnik Ustavnega sodišča.
Poleg avtorskih komentarjev k 2. členu o načelu pravne države, 3. členu o načelu delitve oblasti, 7. členu o verski svobodi, 14. členu o enakosti pred zakonom in 120. členu o legalitetnem načelu, ki predstavljajo vsak zase obsežen znanstveni prispevek, je njegov najpomembnejši prispevek ureditev komentarja, ki je bil izdan ob 10-letnici slovenske ustave.
Po prenehanju funkcije ustavnega sodnika je dr. Šturm predsedoval slovenski delegaciji Mešane diplomatske komisije za ugotovitev in označitev slovensko-hrvaške meje od julija 1999 do decembra 2000, bil je član Vlade Republike Slovenije v letu 2000 in pozneje v letih od 2004 do 2008, najprej kot minister za šolstvo in šport ter pozneje kot minister za pravosodje.
Ko je Slovenija od januarja do junija 2008 predsedovala Evropskemu svetu, je profesor Šturm kot predsedujoči vodil Evropski svet v sestavi ministrov za pravosodje EU. Vodil je zasedanja sveta ministrov in prispeval k sprejetju številnih pravnih instrumentov EU s področja varstva človekovih pravic, varstva okolja, pri uporabi mediacije in boju proti terorizmu na ravni EU.
Profesor Šturm se je uveljavil tudi kot urednik številnih knjižnih izdaj, ki so v slovenski prostor vnesle dela, ki so bila v naši polpretekli zgodovini bralcem nedostopna in so pomembna za demokratični razvoj mlade države. Je prejemnik različnih nagrad, priznanj in častnih nazivov. Z odlokom odbora Evropskega parlamenta je leta 2012 prejel priznanje Civil Europeo Praemium, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila častni naziv zaslužni profesor.
Z državnim odlikovanjem se Republika Slovenija zahvaljuje prof. Šturmu za njegov prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti.
