Pahor: V letu 2017 sem se boril za "spravo, strpnost in mir"

V poročilu je med drugim izpostavil prizadevanja za spravo, strpnost in mir.

"Dovolim si misliti, da je bila nedavno dosežena zmaga na predsedniških volitvah in dobljen vnovični mandat za opravljanje te pomembne državniške dolžnosti zelo povezana z mojim dotedanjim trudom, v vseh petih letih. Dejstvo, da mi je uspelo ponoviti mandat v razmerah, ki so doma in v mednarodnem prostoru zelo nenaklonjena takemu podvigu, si razlagam s tem, da nikoli, tudi v petem letu mojega mandata, nisem spregledal bistvenega - da sem dolžan po najboljših močeh služiti ljudem, ki jih predstavljam," je zapisal Pahor v oceni svojega dela.

Dodal je, da je domala vse prizadevanje posvetil ljudem, njihovim stiskam, strahovom, navdušenju, hrepenenju, kritikam in pohvalam.

Dotaknil se je kampanje pred volitvami, v kateri je prehodil 763 kilometrov. "V dobrih treh tednih hoje sem bil deležen prijaznosti in podpore, ki je bržkone nikoli več ne bom," je dejal.

Med poudarki leta je med drugim nanizal prizadevanja za spravo. Osrednji dogodek se je zgodil 13. julija na Kongresnem trgu, ko je potekala slovesnost ob odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Nanizal je tudi svoja sporočila miru in strpnosti, med drugim ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ob svetovnem dnevu Romov in srečanju bivših internirancev. Med drugim je pozval k strpnosti, spoštovanju drugačnosti in prizadevanjem za mir.

Gostil je tudi dve razpravi v okviru projekta Slovenija 2030 - aprila so v predsedniški palači spregovorili o prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej, maja pa o izzivih srebrne generacije.

V poročilu je izpostavil tudi mednarodne aktivnosti. Zaradi aktualnih razmer v Evropi in svetu je po njegovem mnenju nujna krepitev političnega dialoga, ustvarjanje zaupanja ter sprotno reševanje odprtih bilateralnih ter regionalnih vprašanj po mirni poti in v skladu z mednarodnim pravom.

Koledarsko leto je sicer predsednik začel s svečanim podpisom Ljubljanske pobude, ki odpira razpravo o prihodnosti Evrope s predlogom nove evropske ustave. Odpravil se je tudi na turnejo Nemčija - Rusija - Ukrajina ter se srečal z voditelji teh držav, s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović pa je Pahor letos na Brdu pri Kranju gostil srečanje voditeljev procesa Brdo Brioni.

Pahor je letos gostil 11 obiskov tujih državnikov, sam pa je potoval v tujino 30-krat.

Predsednik se je veliko gibal med mladimi in spodbujal odličnost s podelitvijo jabolka navdiha, socialno povezanost, podjetniške in dosežke s področja umetnosti in športa.

V poročilu so se dotaknili tudi pisem, ki jih je prejel, in se glede na vsebino bolj enakomerno porazdeljena kot v preteklih letih. Največ pisem je bilo še vedno s področja socialnega varstva (11,5 odstotka), veliko je bilo tudi individualnih prošenj, v katerih posamezniki zaprosijo za sprejem pri predsedniku republike.

Statistika dela pokaže še, da je desetkrat odprl vrata predsedniške palače za obiskovalce, ki jih je bilo več kot kot 1800. Podelil je 20 odlikovanj. Z zlatim redom za zasluge je odlikoval slovensko moško košarkarsko reprezentanco za izjemen športni dosežek, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču, krepitev nacionalnega ponosa ter navdih ljudem. Reprezentanca je namreč na evropskem prvenstvu v košarki osvojila zlato.

Sam pa je prejel najvišje češko odlikovanje, Red belega leva kot priznanje češke države za zasluge za poglobitev in izboljšanje slovensko-čeških odnosov in za izjemne zasluge za Češko republiko.

Pahor je v poročilu izpostavil še predloge kandidatov za izvolitev na pomembne državne funkcije, med katerimi je bila osrednja pozornost namenjena presoji in izboru kandidatov za štiri mesta sodnikov ustavnega sodišča. DZ je predlagane kandidate za ustavne sodnike imenoval v prvem krogu glasovanja. Na predlog predsednika republike so bili v DZ izvoljeni tudi člani Državnotožilskega sveta ter sodnica Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu.