"Slovenija ne sme postati žep, v katerem bi se ob zaprtju avstrijske in nemške meje zbirali begunci, ker Slovenija tega ne zmore," je opozoril Pahor. Po njegovih besedah tako ne gre več naprej, potrebno je skupno ukrepanje. Od nedeljske konference pa bo v veliki meri odvisno, kako bo Slovenija ravnala naprej, je dodal.

Pahor si želi, da bo po vrhu prišlo do sklica sveta za nacionalno varnost, da predsednik vlade in drugi, operativno vpeti v reševanje begunske krize, ocenijo uspešnost sestanka v Bruslju.

Če bo namreč tam prišlo do dogovora o ukrepih, ki bodo omogočali, da se z zdajšnjimi orodji to krizo na primeren način in ob zagotavljanju reda in varnosti v Sloveniji vodi naprej, v državi verjetno ne bo novih ukrepov. Če pa bruseljski vrh ne bi prinesel potrebnih dogovorov, da bi se prihod beguncev ustavil že v Grčiji, bo kot predsednik republike predlagal, da Slovenija sprejme potrebne nove ukrepe.

Za Slovenijo je pomembno tudi ukrepanje Nemčije in Avstrije, je pristavil. Če bi se izkazalo, da se begunska kriza zaradi potez navedenih držav spreminja v varnostno, pa Slovenija ne sme čakati in bo treba ukrepati, je še ocenil Pahor.

Ob obisku je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da so za uspeh nedeljskega vrha v Bruslju bistveni vsaj trije sklepi: "odločitev o strogem nadzoru Grško-Turške meje, da Nemčija in Avstrija meje ne zapirata in korektno sodelovanje med sosednjimi državami". Predsednik upa, da bo konferenca uspešna. To bi bil znak, da je možno skupno in uspešno ukrepanje, je še dodal na Twitterju.

Na nedeljskem vrhu naj bi se po predsednikovih besedah sestala tudi slovenski in hrvaški premier, Miro Cerar in Zoran Milanović. V kabinetu predsednika vlade srečanja za STA niso potrdili, so pa pojasnili, da lahko ob vrhu pride tudi do bilateralnih srečanj, o čemer bodo javnost sproti obveščali.

Pahor se je z begunsko problematiko na brežiškem območju seznanil na povabilo brežiškega župana Ivana Molana. Najprej se je mudil v vojašnici Cerklje ob Krki, kjer so mu župan ter predstavniki Slovenske vojske, civilne zaščite in policije kot vrhovnemu poveljniku obrambnih sil predali poročilo o razmerah na terenu. Nato si je predsednik razmere ogledal na terenu.

S helikopterjem je poletel v Rigonce, nato pa si je ogledal še sprejemni center pri Dobovi, kjer se mu je pridružil tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Ob obisku se je vsem zahvalil za požrtvovalno in dobro opravljeno delo pri reševanju begunske krize.

Dodaten sprejemni center pri Dobovi z dvema velikima ogrevanima šotoroma za okoli 2000 beguncev je bil pripravljen že včeraj. Kot je za STA povedal svetovalec na brežiški občini za civilno zaščito Roman Zakšek, postavljajo še dodaten šotor za pomožno osebje in prostovoljce, potem pa bodo v centru lahko začeli sprejemati begunce.

Sicer pa je Dobovo včeraj obiskal tudi poslanec SDS, ki je v svoji izjavi dopoldne omenil, da je po njegovih informacijah med vaščani Rigonc več črevesnih obolenj. Njegove informacije je za STA zanikal predsednik vaške skupnosti Rigonce Zvone Pavlin, ki je dejal, da so vaščani pač vznemirjeni, kar pa vpliva tudi na njihovo prebavo.

Predsednik republike je sicer doslej že obiskal center v Postojni in namestitveni center v Šentilju.