O dogajanju v EU je dejal, da ni navdušen nad tem, kar vidi. "Sodim v manjšino politikov in intelektualcev v EU, ki se odkrito zavzema za združene države Evrope. A hodimo v drugo smer," je pojasnil.
Zavzema se za vnovičen sklic konvencije o prihodnosti Evrope. "V nasprotnem primeru bo počasi, a zagotovo EU erodirala, razpadla," je prepričan. To pa je slabo za vse, še najbolj pa za majhne države. Kot možnost omenja tudi "plebiscit, na katerem bi bila možnost, da stopimo skupaj kot združene države Evrope". In verjame, da se ne bi tako zlahka odrekli Evropi.
Lizbonska pogodba namreč, kot pravi, ni ponudila pravih vzvodov EU za soočanje s krizami. "Če želimo obrat, ji moramo dati ustrezne pristojnosti. Imeti mora torej eno centralno banko, eno fiskalno politiko, namesto komisije potrebuje vlado EU," je naštel.
Trenutne delitvene linije v stopnji povezanosti med članicami so pri vprašanju evra, schengna. "Nisem prerok in ne želim biti, a moja napoved je, da se bo razvrščanje znotraj držav EU v letu 2016 in 2017 še zaostrilo," je dejal in dodal, da bo prvi preizkus novega razvrščanja schengen.
Ob tem je opozoril, da razprave o mini schengnu niso iz trte izvite in predvsem niso od včeraj. "Ni jih prinesla begunska kriza. Ta jim je le dala legitimnost," je dodal.
Begunci po njegovih besedah sicer postajajo orodje za geopolitiko, tako v EU kot za EU. Ob tem se je po eni strani dotaknil dogodkov v Parizu in dejal, da je "naše francoske prijatelje opozoril, naj za božjo voljo ob ukrepanju ne ponovijo ameriške napake". "Pri uporabi vojaške sile v Siriji in Iraku niso natančno določeni politični cilji," meni in priznava, da verjetno Islamske države ni mogoče poraziti brez uporabe vojaške sile, vendar je potrebno, da stopi mednarodna skupnost skupaj in se to izrazi v odločitvi Varnostnega sveta OZN.
Marsikaj, kar se v svetovni geopolitiki ne vidi navzven, pa je povezano tako s pogledom Moskve in Washingtona, za katera je po njegovih besedah erodirana EU veliko bolj vabljivo okolje, v katerem lažje uresničujejo nacionalne interese.
Glede dela vlade je dejal, da je zanj "najbolj pomembno, da se je vlada odločila, da ostanemo znotraj schengna". "Javno in jasno je treba postaviti naše cilje, v nadaljevanju pa manj javno delati z zavezniki, da ostanemo v njem," je dejal in ob tem poudaril, da čaka vlado nekaj opravkov. "Prvi je nadaljevanje modernizacije države in nadaljevanje gospodarskih reform. Tukaj dela premalo. V situaciji politične stabilnosti bi lahko storila več," je ocenil.
Sodišča in pravosodni sistem se po njegovem mnenju poskušajo postaviti na svoje noge, pri tem pa ta proces "premalo vzpodbujamo". Kondicijo v slovenski politiki za sodelovanje, sklepanje kompromisov in enotnost pa je definiral kot zadovoljivo. "Ko se je zdelo, da politična povezanost in enotnost Slovencev nista tako bistveni za narodovo usodo, se znova najavlja čas, ko bo to zelo pomembno. Moja naloga kot predsednika je, da držim politično kondicijo slovenskega povezovanja navznoter, da se bomo, ko bo in če bo nastopil čas za vnovično odločanje o velikih stvareh, o tem odločali relativno enotno," je še dejal.