Magajna je poudaril, da bi predsednik republike moral predčasne volitve razpisati že takoj, ko se je sam odrekel pravici predlaganja mandatarja, in ne bi smel poslancem dati 14-dnevnega roka za njihove predloge. Te predloge namreč ustava dopušča le v primeru, če bi bil predlog predsednika republike v DZ zavrnjen. Do glasovanja o Pahorjevem predlogu pa sploh ni prišlo, je pojasnil.
Zato bi bil tudi predlog nepovezanega poslanca Ivana Vogrina, če bi dobil 10 poslancev, po mnenju Magajne neustaven.
Po drugi različici pa bi Pahor moral počakati 30 dni, v katerih bi kandidata za mandatarja lahko predlagal sam, je dejal Magajna. Da se je tej pravici odrekel, po njegovih besedah sicer ni nujno protiustavno, je pa "sporno". V tem primeru bi se omenjeni rok iztekel šele 4. junija, je povedal.
Magajna zato meni, da sta rok za razpustitev parlamenta in rok predčasnih volitev "v vsakem primeru napačna". Za pravni red v Sloveniji je zaskrbljujoče, če se takšno napako dovoli na najvišji ravni, je še opozoril.
Pahor je "osnovno tekmo skrajšal za polovico časa, nato pa je prišlo do dveh podaljškov", je ponazoril Vili Kovačič iz društva Dvakoplačevalci se ne damo. Po njegovem mnenju je takšno ravnanje nesprejemljivo.
Vložitev še ene pobude je pričakovati v četrtek. Kot so sporočili iz stranke Solidarnost, bodo ustavno presojo vložili v koordinaciji s tednikom Mladina in pravniki. Vložili jo bodo kot državljansko pobudo, torej s podpisi uglednih državljanov, so dodali. Kdo so podpisniki dokumenta in kdo so pravniki, s katerimi sodelujejo, še ne razkrivajo.
Za koordinacijo s tednikom Mladina so se v Solidarnosti odločili, ker so ocenili, da ustavna presoja ne sme imeti strankarskega značaja. Pa tudi za to, ker želijo o problematiki onemogočanja državljanskih pravic v Sloveniji doseči čim širšo javnost, so še zapisali v sporočilu za javnost.