Pahor o Janši: So stvari, ki jih sam ne bi izrekel, vendar je premier v težki situaciji

Pahor je v pogovoru spregovoril o spopadanju z epidemijo novega koronavirusa. Ponosen je na ljudi, ki spoštujejo ukrepe. Če bi se sam okužil, bi bil v samoizolaciji, urad predsednika pa bi posloval prek digitalnih orodij. Če funkcije ne bi mogel opravljati, bi njegove pristojnosti prevzel predsednik DZ.

Sprejete ukrepe v glavnem pozdravlja. Dodal je, da politika odloča arbitrarno o stvareh, pri katerih nima zanesljivih znanstvenih ali drugih podlag. "Za to politika tudi je! Odgovornosti, ki jo ima vlada, ne more zavidati nihče med nami," je navedel.

Poudaril je, da njegovo sodelovanje z vsemi temelji na njegovi filozofiji o tem, kaj pomeni predsedovati državi. "Tukaj nisem zato, da bi vlado hvalil, jo kritiziral ali ji dajal kakšna navodila, na tem položaju sem zato, da z vlado sodelujem," je izpostavil. In enak odnos ima do premierja Janeza Janše.

"So stvari, ki jih sam ne bi izrekel, vendar je premier v težki situaciji, in tudi to je treba upoštevati, ko od njega terjamo več potrpežljivosti," je komentiral Janševa ravnanja in zatrdil, da iz njegovih razgovorov z Janšo ne izhaja, da bi razmišljal o tem, da bi položaj izkoriščal za povečevanje pooblastil vlade.

Razmere pa po njegovih besedah niso takšne, da bi morali slediti ukrepom, kot so na Madžarskem, kjer je parlament na premierja prenesel vsa pooblastila. Slovenija po njegovih besedah dokazuje, da je mogoče življenja reševati po demokratični poti.

Skrbijo ga socialna, gospodarska, verjetno tudi politična kriza, ki bi lahko sledile zdravstveni, "verjetno se bomo znašli v globalni depresiji". Več bo nezadovoljstva, apelov, protestov. "Prišlo bo do družbenega vrenja, ki ga bo treba regulirati na pameten način. Takrat bo za vse, ki imamo politične pristojnosti, zelo pomembno, da ohranimo izjemno mero potrpežljivosti, kljub kritikam in tudi kakšnim zelo grdim besedam. To bo treba znati požreti," je dejal.

Spregovoril je tudi o EU, v kateri obstaja možnost kolizije treh kriz: zdravstvene, migrantske in gospodarske recesije. Tudi tokrat rešitev po njegovem mnenju ni manj, ampak več unije. Je pa obžaloval, da so vsi v EU podcenili grožnjo pandemije, kar dodatno krepi občutek med ljudmi, da EU ne potrebujemo.

Pri vzporednicah s finančno krizo pred desetletjem, ko je bil sam premier, je dejal, da tokrat koncept zadolževanja temelji na predpostavki, da gre za krizo za določen čas, čeprav ta hip še ne vemo, koliko časa bo treba z zadolževanjem preživljati zamrznitev gospodarstva. "Toda zaradi tega sam dolg ni nič manjši problem, je pa problem drugačne vrste (...) V evrskem območju to sproža zelo mučno debato, ki ji za zdaj ni videti srečnega konca, ga bo pa treba najti, če hočemo ohraniti evro in EU. Mislim, da bo na koncu prišlo do kompromisa, ki ga pa zdaj še ne poznamo," je bil optimističen.

Pri tem je opozoril, da sta bili Nemčija in Francija pri preseganju finančne krize bolj enotni, kot sta danes. "Merklova in Sarkozy sta bila motor vlaka, ki ga danes pogrešam. Z njim bi bilo Sloveniji mogoče veliko lažje razumeti, kam gredo stvari in katerim ukrepom se priključiti," je dejal. Hkrati pa ne misli, da bi morali zdaj nemško-francosko zavezništvo zamenjati z višegrajskim, četudi imamo na Poljskem, Slovaškem, na Madžarskem in Češkem velike prijatelje. "Slovenija je jedrna država Evropske unije in taka mora ostati," je dejal.