Predstavniki petih strank, ki so se danes soočili na TV Slovenija, so se zavzeli za okrepitev gospodarske diplomacije, krepi pa se tudi razmišljanje o zapiranju veleposlaništev v nekaterih državah Evropske unije. Večinoma so tudi podprli priznanje neodvisnosti Palestine, nihče pa ne bi sodeloval pri morebitnem vojaškem posredovanju v Iranu.
V soočenju, ki je bilo posvečeno zunanjepolitičnim temam, so sodelovali predsednik SD Borut Pahor, predsednik SLS Radovan Žerjav, predsednik DeSUS Karl Erjavec, Janez Šušteršič iz Državljanske liste Gregorja Viranta ter Franco Juri iz stranke Zares.
Najprej so se posvetili vprašanju reševanja krize v evroobmočju, sledila je razprava o načinih za povečanje zaposlenosti mladih, zatem je bila na vrsti razprava o arbitražnem sporazumu, v zaključku pa so se posvetili še vprašanju gospodarske diplomacije, odnosu do Slovencev v zamejstvu in po svetu ter vprašanju priznanja Palestine in sodelovanja v morebitnem vojaškem posredovanju proti Iranu.
Vsi so bili enotni, da si Palestina zasluži priznanje, le Pahor je opozoril, da je to vprašanje treba rešiti v dogovoru z Izraelom. Glede sodelovanja Slovenije v morebitnem posredovanju proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa so se prav tako enotno izrekli proti, le Šušteršič je menil, da bi se pridružili, če bi se za to odločili Združeni narodi.
Enotni so bili tudi glede krepitve gospodarske diplomacije, pri čemer je Žerjav opozoril, da je vlada sedaj kljub deklarativni krepitvi te dejavnosti diplomacije za to namenila le dobrih 200.000 evrov. Menil je, da so slovenski diplomati naredili premalo za slovensko gospodarstvo.
Pahor je na tej točki ugovarjal, da so opravili več kot 30 obiskov tujih držav z gospodarskimi delegacijami in da je pri tem sodelovalo preko 1500 slovenskih podjetij. Erjavec pa mu je odvrnil, da je bilo obiskov sicer veliko, a malo sklenjenih pogodb.
Erjavec se je tudi zavzel za okrepitev diplomatske mreže v hitrorastočih državah (t.i. Brics). Juri pa je menil, da bi morala biti slovenska diplomacija bolj aktivna do ostalega sveta, ne le do članic EU in Nata.
Šušteršič je konkretno predlagal, da bi morali okrepiti predstavništva tudi na območjih tveganega kapitala, na primer v Silicijevi dolini, kjer bi imeli pogodbene predstavnike, ki bi poskušali pripeljati investitorje v Slovenijo.
Bolj ali manj vsi so predlagali racionalizacijo števila predstavništev, predvsem v EU. Ohranili bi predvsem veleposlaništva v Berlinu, Parizu, Londonu in Bruslju, ostala pa so pod vprašajem. Kot je dejal Erjavec, ni potrebe po veleposlaništvih v manjših članicah, če se ministri v Bruslju sestajajo praktično na 14 dni.
Šušteršič je pri tem spomnil še na probleme, s katerimi se soočajo tisti, ki želijo priti v Slovenijo, predvsem z vizumi. Kot dober projekt je izpostavil Evrosredozemsko univerzo (Emuni) s sedežem v Portorožu, ki ponuja odlične priložnosti za krepitev stikov z arabskim svetom, a ostaja neizkoriščen projekt. Tudi Juri je poudaril, da bi morala država bolj izkoriščati tovrstne priložnosti.
Vsi sodelujoči na soočenju so se strinjali tudi s pripojitvijo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu k zunanjemu ministrstvu. Izpostavili pa so tudi težave s financiranjem slovenske manjšine v Italiji in se zavzeli za spoštovanje že sprejetih dogovorov, predvsem zaščitnega zakona.
Glede arbitražnega sporazuma so pojasnili stališča, da je zdaj treba pustiti čas strokovnjakom, da dobro pripravijo memorandum za zagovor slovenskih stališč pred arbitražo o meji s Hrvaško. Zatrdili so tudi, da postavljene ekipe ne bi menjali. Žerjav je sicer protestiral, da želijo pri pripravi memoranduma sodelovati tudi njihovi strokovnjaki, a da ne morejo, Pahor pa mu je odgovoril, da zdaj še ni čas, da bi se v delo strokovnjakov vmešala politika.
Tudi glede reševanja krize v območju evra so ponovili stališča in se zavzeli za obrambo evra, brez katerega bi bila Slovenija v velikih težavah. Zavzeli so se tudi za boljšo povezanost evroobmočja in za okrepitev skupnih politik. Šušteršič se je tu zavzel predvsem za poenotenje "politike primanjkljajev", ne nujno davčne politike, Erjavec in Žerjav pa sta zahtevala večji nadzor.
Glede odpravljanja prevelike brezposelnosti med mladimi sta se Erjavec in Žerjav zavzela za obvezno pripravništvo na račun države, saj "ljudi brez izkušenj nihče noče zaposliti". Pahor je pri tem spomnil na padli reformi o malem delu in preprečevanju dela na črno, Šušteršič pa je predlagal razbremenitev delodajalcev pri zagotavljanju prvih let redne zaposlitve.