Mlačno: Stranke predloga preoblikovanja volilnih okrajev niso nagradile z aplavzom, pravi minister Medved

"Na mizo smo dali predlog, za katerega smo vedeli, da ne bomo doživeli aplavza na odprti sceni, in ga tudi nismo," je po srečanju v izjavi za medije povedal Medved. Vsakega poslanca namreč zanima njegov okraj, na ministrstvu pa so po Medvedovih besedah sledili tistemu, kar od njih terja odločba ustavnega sodišča.

Kot je dejal, so uravnotežili okraje znotraj posameznih volilnih enot in bistveno zmanjšali razlike v številu volivcev med posameznimi okraji. Tako je denimo po predlogu razlika med najmanjšim in največjim okrajem po številu volivcev okrog 6000, medtem ko trenutno znaša okrog 24.000.

S tem so po Medvedovih zagotovilih sledili vsem zahtevam ustavnega sodišča, se mu pa zdi razumljivo, da vsak poslanec najprej pogleda svoj okraj, katerega območje se je zdaj spremenilo. "In od tod tudi marsikatera pripomba," je dodal.

So se pa danes dogovorili, da se bodo pogovarjali naprej. Stranke bodo imele od srede naprej dostop do posebne aplikacije, kamor bo mogoče vnašati predloge in spreminjati meje volilnih okrajev in hkrati videti, kako bo to vplivalo na število volivcev v posameznem okraju.

Ob minister opozarja, da se lahko ob nadaljnjem spreminjanju meja okrajev razlike med njimi znova drastično povečajo, zato nihče ne ve, ali bi bil takšen predlog še skladen z odločbo ustavnega sodišča. To namreč ni pojasnilo, kakšno je lahko odstopanje med okraji po številu volivcev, na ministrstvu pa so to toleranco v svojem predlogu postavili na okrog 15 odstotkov. "Če pa bo večinska politična volja, da se ta odstotek dvigne, bomo temu sledili," je še dejal.

Medved pričakuje, da bodo stranke svoje pripombe posredovale do naslednjega srečanja pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ki bo predvidoma 20. septembra. Izrazil je upanje, da bi do tedaj morda uspeli najti skupne rešitve.

Tako še ni jasno, ali bo parlamentarnim strankam uspelo doseči soglasje za preoblikovanje okrajev, za kar v DZ potrebujejo 46 glasov, ali pa se bodo lotili poskusa njihove ukinitve, kar pa terja najmanj 60 poslanskih glasov.

Predlog ukinitve okrajev z uvedbo relativnega preferenčnega glasu namreč še vedno ostaja na mizi, sodeč po dosedanjih napovedih poslanskih skupin pa je kazalo na širšo naklonjenost takšni rešitvi, ki so jo sicer ustavnopravni strokovnjaki ocenili kot ustavno sporno.

Tudi danes so bila mnenja predstavnikov parlamentarnih strank različna. Predlog ministrstva so kot dobro osnovo denimo ocenili v SD. Kot je dejal vodja poslanske skupine Matjaž Han, se zaveda, da gre za neizmerno težko nalogo, a meni, da se lahko pogovarjajo naprej in najdejo rešitve, skladne z odločbo ustavnega sodišča.

Tudi v SMC menijo, da gre predlog v pravo smer, saj izenačuje volilne okraje po številu prebivalcev. Vodja poslanske skupine Igor Zorčič ob tem meni, da se bodo nekateri poslanci odločali po "afinitetah do posameznih krajev". Sam bi sicer po odločanju o preoblikovanju okrajev začel še razpravo o njihovi ukinitvi.

Pri ukinitvi okrajev in uvedbi preferenčnega glasu pa vztrajajo v Levici. Predlog za njihovo preoblikovanje namreč po oceni Mateja T. Vatovca ne sledi odločbi ustavnega sodišča. Po njej je namreč treba upoštevati ne samo število volivcev, pač pa tudi geografsko-kulturno zaokroženost, čemur pa aktualni predlog ne zadošča, je pojasnil.

Ukinitev okrajev še vedno podpirajo tudi v NSi, saj menijo, da bi le na ta način zagotovili odločilen vpliv na izvolitev poslancev. Poslanec Blaž Pavlin je ob tem spomnil, da je NSi edina stranka, ki je ves čas zagovarjala uvedbo absolutnega prednostnega glasu. Kljub temu bodo predlog preoblikovanja okrajev preučili, je napovedal.