Pahor: Medvedjevu sem dejal, da se mi zdi izjava o hladni vojni zelo neposrečena

Kot je spomnil predsednik, smo se lani "zavedli, da svet proizvaja več problemov, kot jih rešuje, in se osuplo spogledovali s to realnostjo". "Leto dni kasneje vemo, da so stvari še slabše, a pri večini, tudi pri meni, je prevladalo spoznanje, da je toliko bolj treba ukrepati. Ukrepati, da se bo te probleme rešilo po mirni poti."

"Če tisti, ki vidimo svet miren in varen, ne bomo ponudili receptov, da tak tudi ostane, bodo politično moč in vpliv dobili tisti, ki vidijo rešitev problemov v konfliktih. Zdaj je naš čas, zdaj je naša odgovornost," je opozoril ob robu konference, ki letos nosi zgovoren naslov "Neomejene krize, omejene kapacitete - Šibkost mednarodnega reda".

Osrednje teme razprav v Münchnu so tako številne krize, s katerimi se soočata svet in Evropa - od begunske in migrantske v Evropi do kriz v Siriji in Ukrajini, pa grožnje terorizma, podnebnih sprememb, nevarnih epidemij in še česa.

Glede opozorila ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva o novi hladni vojni med Rusijo in Zahodom je Pahor dejal, da ga je "tako kot mnoge druge vznemirila".

Medvedjeva je sicer Pahor kasneje povprašal, ali se mu res zdi upravičena, in odgovoril mu je, da vendarle misli, da se še nismo znašli v tej situaciji. "Jaz sem rekel, da upam, da se tudi ne bomo. In dejal sem mu, da se mi zdi uporaba te izjave zelo neposrečena. Ker to je kot kitajski pregovor: riž lahko vržeš po tleh in ga pobereš, besede, ki jih vržeš v prostor, pa ne moreš več vzeti nazaj. To je rekel, to danes odmeva in mislim, da konferenco, ki se sicer trudi biti konstruktivna, to postavlja korak nazaj," je povedal Pahor.

Ob omenjeni izjavi Medvedjeva so münchensko konferenco zaznamovala predvsem medsebojna obtoževanja vpletenih v sirski konflikt, tudi potem ko so svetovne sile v noči na petek prav v bavarski prestolnici dosegle dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji v tednu dni.

"To je verjetno prva lastovka, ki pa še ni prinesla pomladi. Da bi se kaj bistvenega spremenilo v Siriji, bo potrebno veliko več dela in veliko več politične volje na vseh straneh za tak dogovor. Slovenija pozdravlja vse te napore in ocenjuje, da je čas bistvenega vprašanja, nenazadnje tudi zaradi naših neposrednih interesov. Nadaljevanje sirske vojne pomeni nadaljevanje begunskega toka in soočanje s konsekvencami, ki so zaenkrat glede tega nepredvidljive," je glede tega dogovora včeraj povedal Pahor.

Na vprašanje, kdo bi moral glede Sirije bolj popustiti, Zahod ali Rusija, je predsednik predvsem opozoril, da "je razkazovanje moči že obsoletno in ga je čas prerasel". "Problemi so postali tako nevarni za mednarodni mir in varnost, da se morajo zdaj tisti, ki so najbolj odgovorni, ki imajo največ moči, takoj zavedati nevrednosti takega početja. To početje ni produktivno." Zato Slovenija z vsakim sogovornikom poudari predvsem, da naj raje vsi naredijo korak nazaj, če je to potrebno, da bi se nato skupaj naredilo dva koraka naprej.

"Mislim, da sta mednarodni mir in varnost ogrožena. Zaenkrat je še vedno dovolj manevrskega prostora za diplomacijo. Če se bo politika izgubljala v razkazovanju moči, pa bo zapravila priložnost, da probleme reši pravočasno (...) Zaenkrat je za tiste, ki podpiramo mir, še čas. Če ne bomo uspeli mi, bodo prišli tisti, ki vidijo priložnost v vojni. Mislim, da si naši otroci take prihodnosti ne zaslužijo," je dejal.

Tako kot nekateri drugi voditelji v bavarski prestolnici je tudi slovenski predsednik včeraj razmišljal tudi o prihodnosti Evropske unije, saj se ta že nekaj let sooča z vrsto različnih kriz, trenutno je v ospredju begunska, ki ogrožajo njeno enotnost.

Kot je spomnil Pahor, je osebno velik privrženec poglobitve EU in govori celo o "združenih državah Evrope" ter je že večkrat poudaril, da mora biti Slovenija v uniji, razdeljeni na unijo prve in druge hitrosti, v skupini prve hitrosti, v kateri sta tudi Nemčija in Francija.

Opozoril je, da EU morda že kmalu ne bo več takšna, kot je danes. "Upajmo, da bo še vedno mirna, a po mojem se bo začela razvrščati v skupine držav in Slovenija mora biti skoraj za vsako ceno v tisti skupini držav, ki so najbolj povezane, to je v našem najbolj neposrednem interesu," je dejal.