Vlada je tako danes ministru, ki opravlja tekoče posle, Križaniču podala mandat za zasedanje evroskupine v začetku prihodnjega tedna, da izrazi zadržanost do izplačila šeste tranše Grčiji, kar bi se moralo v skladu s prvotnimi načrti zgoditi do sredine meseca.
Če grški finančni minister Evangelos Venizelos ne bo ponudil zadovoljivih pojasnil glede nadaljnjega ravnanja grških oblasti v zvezi z izvedbo referenduma glede dogovora o celoviti rešitvi za dolžniške težave v območju evra, Slovenija denarja ne bo izplačala.
Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je Slovenija doslej v okviru mehanizma finančne pomoči Grčiji izplačala 233 milijonov evrov, šesta tranša pa bi bila 29 milijonov evrov. To naj bi bila sicer zadnja tranša iz obstoječega mehanizme, nato pa naj bi pomoč Grčiji prevzel sklad za zaščito evra.
Pahor je zagotovil, da so posojila v okviru mehanizme finančne pomoči Grčiji zavarovana in odpisa dolga zato ne more biti. Po njegovih besedah zato ne gre za slabo naložbo.
Pahor sicer meni, da je evro za Slovenijo, ki je po njegovih besedah za Nemčijo in Nizozemsko tretja od izvoza najbolj odvisna država, izjemnega pomena in da mora "storiti vse, da ga obvarujemo".
Ocenjuje, da Grčija svoje odločitve (glede referenduma) ne more spremeniti. "Duh je ušel iz steklenice. Nezaupanje v reševanje krize v območju evra se je poglobilo," je dejal.
Prepričan je, da je treba sedaj "budno spremljati stvari, se posvetovati in pravilno ukrepati", da ne bo politika v predvolilnem času ponovila napake iz jeseni 2008, ko je ljudem obljubljala višji standard, a spregledala propad ameriške banke Lehman Brothers, po katerem se je kriza zaostrila.
"Izkušnje nas morajo naučiti, da smo zelo odvisni od zunanjega sveta, da pripadamo območju, ki je v hudi krizi. Moramo biti na strani pravih odločitev, kjer želimo tudi pristati, " je dejal. Meni, da bi si morala Slovenija prizadevati, da bo pristala skupaj z Nemčijo in Francijo, ki sta kot gonilni sili EU in območja z evrom zainteresirani za rešitev evra, saj imata od njega velike koristi.
Slovenija se je z zadržanostjo do izplačila nove tranše pridružila stališčem večine drugih članic območja evra, ki so že v sredo napovedale, da bodo zamrznile izplačilo novega obroka posojila prezadolženi članic območja evra, dokler ne bo jasno, kakšen bo izid grškega referenduma o zadnjem dogovoru glede reševanja dolžniških težav območja evra.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta tako v sredo pozno zvečer v francoskem Cannesu po srečanju z grškim premierom Georgeom Papandreujem in vodilnimi predstavniki evropskih institucij ter Mednarodnega denarnega sklada (IMF) odločno dejala, da območje evra in IMF Grčiji ne bodo izplačale nove pomoči, dokler se država ne bo izrekla, ali želi ostati v območju evra.
Oba voditelja sta ob tem poudarila, da je ohranitev evrskega območja pomembnejša od reševanja Grčije.
Grški premier George Papandreu je medtem po srečanju povedal, da bo grški referendum najverjetneje 4. decembra, torej prav na datum predčasnih volitev v Sloveniji.
Namignil je tudi, da bodo Grki najverjetneje odgovarjali na vprašanje, če želijo ostati v območju evra. Podpora članstvu v območju skupne valute je v Grčiji namreč visoka, medtem ko grški volivci večinsko nasprotujejo stalnim bolečim varčevalnim in reformnim ukrepom, ki jih mora država izvajati v zameno za mednarodno pomoč. Papandreu je prepričan v pozitiven odgovor Grkov.
Dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.
Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in pristanku bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic se bo grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.