Zgodba o Reporterju se je dejansko začela dobre pol leta pred izidom prve številke. Pozno jeseni 2007, ko je postalo jasno, da bo revija Mag uredniško prevzeta, da si bodo pokorili še ta otoček svobode pisanja, smo začeli intenzivno razmišljati o neki alternativni rešitvi. Še vedno se spominjam obiska v tretjem nadstropju Delove stolpnice, v pisarni takratnega odgovornega urednika Dela Janeza Markeša.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o tem, kako so na Delu uničili Mag; kaj so počeli tajkun iz Laškega in njegove oprode; kaj je Janez Markeš izstrelil Silvestru Šurli in komu vse je zabil nož v hrbet; o sestanku z Andrijano Starina Kosem in Stojanom Zdolškom; o novem uredniku Maga Vesu Stojanovu, ki so ga na položaj postavili kljub nasprotovanju Magove ekipe; kako divje so reagirali bralci, ki so množično odpovedovali naročnino; o iskanju podpore za nov medijski projekt; o nepričakovanem klicu Mateja Raščana in ponudbi za ustanovitev nove revije; zakaj Reporterja niso izdajale Delo Revije; kako je Delo registriralo blagovno znamko Reporter in s poskusom nagajanja naredilo reklamo novi reviji; o rojevanju Reporterja v gverilskih razmerah; o obisku Danila Slivnika s šampanjcem in Starine Kosmove s ponudbo; kako so se zmotili vsi, ki so pričakovali, da bo Reporter zdržal samo do volitev 2008.
