Po naročilu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je arhitekt jezuit Robert Dolinar (konzultacije mu je nudil dr. Jožef Muhovič) pripravil zasnovo ureditve grobov žrtev revolucionarnega nasilja. Predstavljena je bila v avgustovski prilogi Družine Slovenski čas. Na kritike Franca Korošca, Damjana Debevca in Janeza Juhanta se je danes z izjavo odzvala vladna komisija za reševanje vprašanje prikritih grobišč, ki najprej »obžaluje nenavadno oster in ultimativen način pisanja, na katerega ne želimo pristajati«.
Komisija najprej opozarja na to, da zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev daje svojcem pravico, da sami pokopljejo žrtve v svoje družinske grobove. Komisija bo to pravico skušala uresničiti, kjer se le da in se v obliko, napise in ureditev družinskega groba nihče ne bo vtikal.
Zakon tudi napotuje komisijo, da uredi pokop v skupne grobove in postavi spominsko obeležje, kjer svojci niso znani ali ne prevzemajo pokojnih v lastne grobove. Za te pokojne mora dostojno poskrbeti država, ki je to skrb prepustila komisiji. Kot pravijo njeni člani, si komisija ne predstavlja, da bi se s predlagano ureditvijo vsi strinjali. Avtor Robert Dolinar je svoja izhodišča pri umetniškem delu pojasnil, komisija jih je pozitivno sprejela, kakor tudi predlog končnega izdelka.
Kot še pojasnjuje komisija, je za oba grobova umorjenih v Begunjah in Cerknici pridobila soglasje upravljavca cerkniške komunale in lastnika groba cerkniške župnije. Kamnosek pripravlja ponudbo za postavitev obeh spomenikov. Komisija ima zato za pretežke besede in celo grožnje s pregonom povsem odveč. »Posebej žaljivo je nezmerno obrekovanje dekana Maksa Ipavca, ki je z vsemi močmi sodeloval pri vseh aktivnostih za prekop in pokop umorjenih na Mačkovcu in v Krimski jami.«
Na koncu izjave, ki jo je komisija sprejela na redni seji, še dodajajo, da župniji Begunje in Cerknica nihče ne vsiljuje nekaj, kar nasprotuje njunim željam. Imata vso pravico, da se z avtorji kritik dogovorita za izdelavo drugačne ureditve skupnega groba umorjenih v breme lastnih in njihovih sredstev.
Naj spomnimo, Janez Juhant je v imenu društva Združeni ob Lipi sprave podprl prizadevanja prizadetih svojcev žrtev povojnih pomorov, ki so v pismu Komisiji Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč protestirali, da se »betonsko zacementira« pokopane žrtve Krimske jame in Mačkovca. Tako namesto vpletenih odločajo samooklicani odločevalci, organi, komisije in službe, ne da bi mogli prizadeti skladno s človekovimi pravicami uveljavljati svoje legitimne demokratične zahteve.
