Osnovnošolski fantje v vlogi poražencev v primerjavi z dekleti

Letos vpisana dekleta na (vse) srednje šole so bila glede na podatke, ki so nam jih poslali z ministrstva za izobraževanje, v zadnjih treh letnikih osnovnih šol pri zaključnih ocenah ocenjena za skoraj pol standardne ocene višje od fantov. Povprečna ocena učenk (povprečje zaključnih ocen pri 14 predmetih) je bilo 4,21, medtem ko je povprečna ocena učencev zgolj 3,76. To je na ravni vse populacije.

Poznavalci to veliko razliko pripisujejo izraziti naravnanosti osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji na ženski princip. Veliko je poudarka na pomnjenju, učenju na pamet, velika je količina gradiva. Kot bolj »pridne« zato večinoma znova zmagujejo učenke. Fantom se s tem daje vedeti, da so manj uspešni, manj sposobni, jemlje se jim samozavest. Toda, pozor, tisto, kar je videti očitno, na ministrstvu za izobraževanje zanikajo.

Na naše vprašanje, kako odgovarjajo na ugotovitve, da je zaradi navedenih razlogov pouk na slovenskih osnovnih šolah bolj naravnavan na učenke, so odvrnili: »Raziskave ne podpirajo trditve, da bi bil pouk z veliko pomnjenja, učenja na pamet ..., v splošnem ali v Sloveniji bolj 'naravnan' na učenke.« Katere raziskave naj bi kazale na to, niso navedli, jih bomo pa zanje prosili.

Očitno pa vsi na področju izobraževanja ne mislijo tako. Zanimiv je izsek iz letnega poročila o izvedbi Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v osnovnih šolah v šolskem letu 2018/2019. Kot so zapisali to leto v poročilu na državni komisiji za vodenje NPZ, pri nacionalnem preverjanju znanja pri angleščini za šeste razrede osnovne šole niti to leto niso zaznali večjih razlik med fanti in dekleti (dekleta so bila boljša, a ne bistveno).

Da ni večjih razlik pri angleščini, se jim zdi izredno pozitivna informacija, pri čemer je po njihovem »verjetno komunikacijski pristop k poučevanju in preverjanju tujih jezikov v slovenskem prostoru tisti, ki ponuja moški populaciji dovolj velik izziv, saj ne temelji na učenju slovničnih pravil in besedišča na pamet, temveč ponuja kontekstualizirane okoliščine z avtentičnimi, pomensko usmerjenimi nalogami.«

Z ministrstva pa so nam še obrazložili, da so po mednarodnih raziskavah (PISA, TIMSS, PIRLS) pač pri bralni pismenosti v vseh državah uspešnejše učenke. Bralna pismenost pa da je podlaga za nadaljnje učenje. To drži, vendar sodi glede na analize iz raziskave mednarodne raziskave PISA o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti Slovenija med države, v katerih je razkorak med učenkami in učenci pri bralni uspešnosti med najvišjimi.

V poročilu PISA iz leta 2019 je med 86 državami Slovenija na visokem 11-em mestu po velikosti razlike med učenkami in učenci v tem segmentu. Se kdo na ministrstvu za izobraževanje vpraša, zakaj je tako? Ali pa se jim to sploh ne zdi problem?