Ustavno sodišče je namreč danes sporočilo, da razveljavlja člen šestega protikoronskega zakona, ki je podaljševal rok za izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda s prvega na drugo podaljšanje akreditacije.
Nihče ne sme zlorabljati epidemije za uveljavljanje svojih lastnih interesov, so v komentarju odločitve ustavnih sodnikov navedli v LMŠ. Kot so poudarili, to velja tako za vlado "kot tudi za posameznike blizu SDS", ki da so z željo po podaljšanju akreditacij pred sprejetjem šestega protikoronskega zakona obiskali ministrico za izobraževanje.
Spomnili so, da so v LMŠ omenjenemu členu nasprotovali in ves čas opozarjali, da nikakor ne sodi v interventno zakonodajo. Zato v LMŠ Kustečevo pozivajo, naj "vsaj tokrat prevzame odgovornost in vendarle odstopi".
Opozorili so še, da je ustavno sodišče člen razveljavilo, ker je presodilo, da ne gre za ukrep, nujen za odpravo posledic naravne nesreče. Takih "kukavičjih jajc" pa je v protikoronskih zakonih po njihovih navedbah še veliko.
Ustavno sodišče je soglasno pritrdilo pogledom SD, da epidemije ni dopustno izkoriščati za uveljavljanje zasebnih interesov posameznikov blizu SDS, je ocenil tudi podpredsednik SD in nekdanji šolski minister Jernej Pikalo.
Pri noveli zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je predlagatelje po njegovih besedah vodila samo ena ideja, da se dvigne kakovost visokega šolstva. To pomeni, da univerze in fakultete niso kot "avtobusne postaje" brez lastnih prostorov in laboratorijev, kamor profesorji pridejo in gredo kot na avtobusni postaji, je v izjavi za medije dejal Pikalo.
Ustavno sodišče je po mnenju Pikala tako pritrdilo tudi članom pristojnega odbora DZ, ki so ministrico Kustečevo in vlado opozarjali, da "takšne določbe s tako vsebino ne sodijo v protikoronski zakon". Tudi v SD zato pozivajo Kustečevo, da prevzame odgovornost in odstopi.
"Ustavno sodišče je ugotovilo to, kar smo v osnovi vsi že vedeli," pa je odločitev v izjavi za medije komentiral poslanec Levice Miha Kordiš. Preskakovanje akreditacije v protikoronskem zakonu je bilo po njegovih besedah "pisano po meri" Nove univerze. "Ne gre za nikakršen ukrep proti epidemiji covida-19, kvečjemu za neko obliko legalizirane korupcije," je pripomnil.
Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da iz vrst njihove stranke prihaja pobudnik ustavne presoje, nekdanji rektor mariborske univerze Damjan Rebolj, ki je na listi Levice tudi kandidiral na zadnjih evropskih volitvah.
V SAB odločitev ustavnih sodnikov prav tako pozdravljajo. Ukrep je bil po njihovem mnenju "uzakonjen za prijatelja največje koalicijske stranke, katerega univerza pogojev za podaljšanje delovanja ni izpolnjevala".
Kot so spomnili, so že v času sprejemanja takšni rešitvi ostro nasprotovali, saj zagovarjajo močno in kakovostno javno šolstvo. Zanj se je v odločbi zavzelo tudi ustavno sodišče in odločilo proti sistemski korupciji.
V zapisu na Facebooku se je na presojo ustavnega sodišča odzval tudi njen pobudnik Rebolj. Tudi on je ocenil, da je sodišče s tem zaustavilo poskus, da se izsili privilegije za izbrane visokošolske institucije, in to z nižanjem kriterijev kakovosti, ki imajo izjemen vpliv na prihodnost naše družbe in države.
Ustavno sodišče je tako "podprlo sistem, ki smo ga strpno in skrbno gradili več let z namenom izboljševanja kakovosti in verodostojnosti našega visokega šolstva", je zapisal nekdanji rektor mariborske univerze.
Kot je zapisal, pa ga žalosti, da vlada zahtevno stanje izkorišča za podtikanje nepravičnih, nerelevantnih in protiustavnih členov v interventne zakone in da večina v DZ takšne zakone podpre.