Bi lahko novo jedrsko elektrarno v Krškem dobili do leta 2038?

Levičar, ki ga je vlada julija imenovala kot posebnega državnega sekretarja v premierjevem kabinetu za koordinacijo največjega načrtovanega investicijskega projekta v državi, je v izjavi medijem po ustanovni seji delovne skupine ocenil, da leto 2027 oz. 2028 ne predstavlja prepoznega datuma in da se bo Slovenija kljub trenutnim znakom renesanse uporabe jedrske energije po svetu uspela kot ena od prvih držav postaviti v čakalno vrsto za velike sistemske komponente za elektrarno.

Levičar se zaveda, da bi bilo glede na pričakovan razvoj dogodkov na področju proizvodnje in porabe električne energije zelo verjetno bolje, da bi imela Slovenija Jek 2 že danes, a obenem ne pozna primera, ko bi se takšne odločitve lahko zelo hitro sprejemale. "Projekt potrebuje svoj čas," je bil jasen.

Premier Robert Golob je novinarjem medtem povedal, da je ustanovni sestanek skupine prvi konkreten korak v procesu pripravljalnih aktivnosti za Jek 2, ki bi pomenil nadaljevanje uporabe jedrske energije v Sloveniji tudi po koncu obratovanja Nuklearne elektrarne Krško.

Namen delovne skupine je po Golobovih besedah zelo preprost, to je pripraviti vse podlage, tudi zakonske, da se bodo lahko volivci na referendumu odločili o tem, ali Slovenija gre v izgradnjo nove jedrske enote.

Že danes je namreč po premierjevem mnenju jasno, da bo referendum potreben, vlada pa želi, da so volivci pri tem zelo dobro informirani. V končni investicijski odločitvi bi bile poleg vseh podlag glede umestitve v prostor, izbrane tehnologije in moči reaktorja vsebovane tudi podlage za financiranje projekta in morebitno soinvestitorstvo iz Slovenije in tujine.

Po obstoječi zakonodaji bi bil po prvih projekcijah družbe Gen energija kot investitorja Jek 2 v najboljšem primeru zgrajen in v obratovanju leta 2049, je ponovil Golob. Na tak način po njegovem prepričanju nima smisla iti v projekt, zato je naloga skupine, kako tudi na podlagi posebne zakonodaje, ki bo prilagojena za tako veliko investicijo, pospešiti izgradnjo, da bo gradnja ne le hitrejša, ampak tudi bolj stroškovno učinkovita.

"Naloga ni enostavna" se zaveda premier. Delovna skupina bo morala po njegovi oceni velik del tega mandata trdo delati, da bo država do teh rešitev prišla. Ker pa jo po premierjevih besedah sestavljajo najboljši strokovnjaki z jedrskega področja in področja umeščanja v prostor, je optimističen.

Po Levičarjevih besedah je naloga skupine tako predvideti vzporedno vodenje postopkov za projekt, da bi bil ta lahko v primeru končne investicijske odločitve v 2027 ali 2028 na omrežje v priključen leta 2038. Takšne so namreč najbolj optimistične ocene Gena energije v primeru pospešitve administrativnih postopkov.