Razprava: Slovenske medije pri poročanju o EU zanimajo predvsem škandali, pomembne teme se zanemarja

Razpravljavci so opozorili tudi na problem senzacionalističnega poročanja, ki ga zanimajo predvsem "škandali", pri tem pa zanemarja za Slovenijo pomembne, včasih tudi odločilne vsebine.

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je spomnila, da je bilo v obdobju 2001-2008, ko je v Bruslju delala kot dopisnica Radiotelevizije Slovenija, zanimanje slovenskih medijev za EU teme izjemno. Po njenih besedah je bil prisoten tudi velik entuziazem, v zadnjih letih pa je obojega bistveno manj. Zaskrbljena je, ker medije najbolj zanimajo dogodki, ki mečejo slabo luč na bruseljsko birokracijo, premalo pa dobre zgodbe.

Tudi njen poslanski kolega v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (EPP/SLS) je razočaran nad odnosom domačih medijev do dogajanja v EU. Pomanjkanje zanimanja po njegovem mnenju tudi zmanjšuje pomen prizadevanj evropskih poslancev iz Slovenije. Navedel je primer srbskih medijev, ki kažejo bistveno večje zanimanje za bruseljske teme, tudi za vsebine, ki niso neposredno povezane s Srbijo.

Nekdanji glavni urednik slovenskega informativnega uredništva RAI v Trstu Ivo Jevnikar je ocenil, da je Slovenija, vključno z mediji, izrazito osredotočena na lastne probleme in pozablja na njihovo vpetost v EU. Podoben je po njegovem mnenju tudi odnos države in medijev do tem, ki so povezane s slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Nekdanji odgovorni urednik Dela in urednik Spletnega časopisa Peter Jančič je krivdo za pomanjkanje medijskega zanimanja za EU teme naprtil tudi slovenski politiki, ki je bruseljskim vsebinam dolgo časa natikala oznako interno ali zaupno ter jih skrivala pred mediji in javnostjo. Opozoril je, da se je ravnanje državnega zbora glede tega bistveno izboljšalo, vlada pa še vedno v velikem delu ostaja pri praksi zaprtosti.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Tino Mamić pa je krivdo za medijsko zanemarjanje evropskih tem naprtil slovenski politični levici. Izpostavil je, da se je levi politiki EU preprosto zgodila in zato ne ve, kaj bi z njo počela. Takšna drža do bruseljskega dogajanja se po njegovih besedah kaže tudi v levih medijih. Rešitev vidi v spremembi odnosa domače levice do EU.

Profesor na fakulteti za uporabne družbene študije Matevž Tomšič je opozoril, da so tudi pri medijskem poročanju o evropskih vsebinah prisotni različni pritiski. Po njegovih besedah pogosto niso v ospredju politični pritiski, ampak so izrazitejši ekonomski, lastniški in t. i. kolegialni pritiski. Dejal je, da ne gre za pritiske v maniri pisnih ukazov, ampak za posredne, "mehke" pritiske.

Jančič je tudi opozoril na razliko v odnosu do EU dogajanja med javnimi in komercialnimi mediji. Po njegovi oceni za razliko od komercialnih medijev javne medijske hiše vendarle ohranjajo določeno mero pozornosti za bruseljske zgodbe. Dodal je, da pa javni mediji žal izgubljajo občinstvo, kar še poslabšuje informiranost javnosti o EU temah.

Za organizacijo današnje okrogle mize, ki je potekala v EU hiši, sta poskrbela Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in ZNP.