V obrazložitvi sodbe je sodišče med drugim zapisalo, da ima Gibanje Svoboda v državnem zboru dva poslanca, Janjo Sluga in Jurija Lepa, kar zadostuje zakonskim določbam, da se za parlamentarno stranko šteje stranka, ki ima svojega predstavnika v državnem zboru ali evropskem parlamentu.
To pomeni, da bo na jutrišnjem soočenju parlamentarnih strank na TV Slovenija lahko nastopilo tudi Gibanje Svoboda. Ker bo tema soočenja zunanja politika, naj bi se ga udeležila Marta Kos, svetovalka stranke za mednarodne odnose in nekdanja veleposlanica v Berlinu in Bernu.
Podrobneje je sodbo obrazložila odvetnica Nataša Pirc Musar, ki je v imenu Gibanja Svoboda vložila tožbo na upravno sodišče:
»V praksi to pomeni, da mora stranki oz. njenim predstavnikom omogočiti enakovredno sodelovanje v svojih programih volilne kampanje, enako kot ostalim parlamentarnim strankam. Sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da sta tožnika izkazala nastanek težko popravljive škode, ki je, potem ko bo volilne kampanje enkrat konec, ne bo mogoče več odpraviti.
Zavzelo je stališče, da če je član politične stranke poslanec v državnem zboru, potem ima ta stranka dejansko politično težo, pri čemer je nepomembno, koliko poslancev stranka ima, začasna odredba pa je tudi sorazmerna javni koristi. Ugotovilo je še, da bi moral Pravila za razpolago programskega časa za volilno kampanjo državnozborskih volitev 2022 sprejeti Programski svet RTV Slovenija in ne generalni direktor, katerega presoja je bila v konkretni zadevi arbitrarna, sam.
Sodišče je med drugim tudi poudarilo, da je izrednega pomena, da sodstvo zagotavlja učinkovito sodno varstvo človekovih pravic s čim manjšimi negativnimi posledicami na splošno zaupanje javnosti v demokratične procese vzpostavljanja dveh vej oblasti: zakonodajne in izvršilne veje oblasti.
Ugovori RTV-ja v odgovoru na tožbo, da v predmetni zadevi ne gre za ustavne pravice, pač pa da gre za premoženjsko razmerje v zvezi z brezplačno predstavitvijo političnih kandidatov ter da gre za stvar svobodnega in avtonomnega oblikovanja programov in uredniške politike javnega zavoda, so neutemeljeni. Uredniško avtonomijo je javnemu zavodu RTV Slovenija omejil zakonodajalec iz razlogov, ki so vezani na pomen demokratičnosti volitev, volilne kampanje (1. člen Ustave) in ustavnih pravic volivcev in kandidatov na volitvah.
V konkretnem primeru je sodišče tako presodilo, da gre za škodo zaradi zatrjevanega posega v ustavni pravici iz 43. člena Ustave, katere nastanek oziroma posledice lahko Gibanju Svoboda in dr. Robertu Golobu zmanjšata samo, dokler traja volilna kampanja na RTV Slovenija, to pa je do 22. 4. 2022; z morebitno uspešno tožbo po koncu volilne kampanje si tožeči stranki ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja. Z vidika demokratičnosti volitev oziroma volilne kampanje gre torej za pomembne pravne elemente težko popravljive škode.«
