Med hujše kršitve se uvršča tudi previsoko zaračunavanje odvetniških storitev strankam, je za STA povedal disciplinski tožilec Mitja Jelenič Novak.

V javnosti je bil izpostavljen primer odvetnika, ki mu je disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije zaradi hujše kršitve nedavno izreklo za zdaj še nepravnomočno prepoved opravljanja odvetniškega poklica za 18 mesecev. Primer je med drugim odprl vprašanje, ali odvetniki dovolj transparentno zaračunavajo svoje storitve, pa tudi, koliko je primerov, ko odvetniki svojim strankam izdajajo previsoke račune ter kako pogosto disciplinsko sodišče zbornice na predlog disciplinskega tožilca zaradi primerov hujših kršitev izreče ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica.

V desetih letih sedem prepovedi opravljanja odvetniškega poklica

Kot pravi odvetnik in disciplinski tožilec pri Odvetniški zbornici Slovenije Mitja Jelenič Novak, je disciplinsko sodišče zbornice v zadnjih desetih letih izreklo sedem pravnomočnih ukrepov odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica.

"Imamo še en aktualni primer nepravnomočno izrečenega tovrstnega ukrepa ter še dva postopka v teku zaradi predloga za odvzem licence. Recimo, da imamo v povprečju po en odvzem na leto. Pri tem pa je treba vedeti, da trajni odvzem pravice opravljati odvetniški poklic ne obstaja. Po zakonu o odvetništvu se namreč odvzem pravice opravljati odvetniški poklic lahko izreče največ za dobo do pet let," navaja.

Kot pojasnjuje, disciplinsko sodišče v sestavi dveh vrhovnih sodnikov in treh odvetnikov obravnava samo tiste zadeve, v katerih kot disciplinski tožilec predlaga ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica. Kadar takšne sankcije ne predlaga, pa o disciplinskih ukrepih, kot so na primer opomin, ukor ali izrek denarne kazni, odloča disciplinska komisija prve stopnje in kot pritožbeni organ disciplinska komisija druge stopnje.

Disciplinski organi zbornice povprečno na leto izrečejo med 11 in 12 disciplinskih ukrepov zoper odvetnike. Prijave so vsebinsko zelo raznolike, ob čemer prijavitelji pogosto tudi ne opredelijo konkretne kršitve po statutu zbornice. Ali pa navajajo po vsebini različne vrste kršitev, ki niso disciplinske kršitve, zato na zbornici ne vodijo podatkov o tem, kateri očitki odvetnikom se najbolj pogosto pojavljajo v prijavah, pojasnjuje Jelenič Novak.

"V zadnjih letih pa vendarle statistično najbolj odstopa disciplinska kršitev zaračunavanja stranki višjega plačila za delo, kot gre odvetniku po odvetniški tarifi, glede katere je bilo vloženih tudi največje število zahtev za uvedbo disciplinskega postopka," ugotavlja.

Najpogosteje so prijavitelji stranke odvetnikov, pa tudi nasprotne stranke, sodišča, upravni organi in druge institucije. Neobičajne niso tudi prijave odvetnikov s strani drugih odvetnikov, dodaja.

V zadnjih petih letih 61 disciplinskih ukrepov zoper odvetnike

Kot disciplinski tožilec, skupaj z namestniki, letno obravnava okrog sto prijav zoper odvetnike, ob čemer sogovornik kot pomembno izpostavlja, da praktično nimajo zaostankov, saj več kot 90 odstotkov disciplinskih prijav obravnavajo še v istem letu, ko jih prejmejo. "Povprečno skupaj z namestniki vložim po 23 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka na leto," poudarja Jelenič Novak.

Kot izpostavlja, je bilo v zadnjih petih letih vloženih 114 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka, v istem obdobju pa je bilo pravnomočno izrečenih 61 disciplinskih ukrepov, kar pomeni razmerje približno 53,5-odstotka. "Pri statističnih podatkih je sicer treba biti nekoliko previden, ker pravnomočno izrečeni ukrepi v istem petletnem obdobju niso nujno izrečeni ravno v zadevah, v katerih so bile zahteve vložene v istem obdobju," opozarja.

Ob tem na zbornici v zadnjih letih zaznavajo nekoliko več prijav, povezanih z zaračunavanjem previsokih odvetniških stroškov, pa tudi vloženih disciplinskih obtožb zaradi neupravičenega zaračunavanja previsokih odvetniških stroškov. Najpogostejše zahteve za uvedbo disciplinskega postopka so bile vložene zaradi previsokega zaračunavanja odvetniških stroškov, sledijo neprimerno in žaljivo obnašanje pri opravljanju odvetniškega poklica, nevestno zastopanje stranke ter neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev strank, navaja.

Po mnenju sogovornika gre to vsaj deloma pripisati dejstvu, da se vrednost točke za obračun odvetniških storitev ni spremenila oz. povečala že vse od aprila 2019, kljub temu, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

"Dejstvo je, da ima zbornica glede povečevanja vrednosti točke za obračun odvetniških storitev težave z vsemi vladami, ne glede na to, iz katere politične opcije prihajajo. Sedanja vlada je preprečevala povečanje vrednosti točke zadnja štiri leta, kljub temu, da je v istem času znatno dvignila plače sodnikom, celotni javni upravi, vključno tudi sebi," ugotavlja.

Izdajanje previsokih računov hujša kršitev za odvetnika

V praksi stranke pogosto ne vedo, koliko jih bo stalo zastopanje v postopku in kako se nabirajo odvetniški stroški. Jelenič Novak poudarja, da odvetnik težko natančno oceni višino odvetniških stroškov, razen, če gre za zgolj eno storitev za stranko. "Lahko pa poskuša oceniti približno višino stroškov in v kolikor je to mogoče, je prav, da s tem oz. da s približno višino predvidenih stroškov seznani svojo stranko, kar odvetniku nenazadnje nalaga tudi kodeks odvetniške poklicne etike," poudarja.

Prav tako odvetnik težko vnaprej predvidi dinamiko postopka in število potrebnih opravil, zato je ocena končnih stroškov za stranko v nekem določenem postopku lahko samo okvirna, včasih pa morda tudi netočna. "To je potem lahko tudi razlog za nejevoljo stranke," ugotavlja.

Po poročanju medijev naj bi bilo previsoko zaračunavanje odvetniških storitev tudi jedro očitkov zoper odvetnika, ki mu je disciplinsko sodišče zbornice nedavno izreklo najstrožjo kazen, torej začasen odvzem pravice opravljati odvetniški poklic. O primeru je disciplinsko sodišče sicer prvič odločalo že lani. Takrat je odvetniku določilo dveletni odvzem licence, a se je na odločitev pritožil na vrhovno sodišče in uspel. V ponovnem odločanju je disciplinsko sodišče odvetniku izreklo odvzem licence za 18 mesecev, čeprav je Jelenič Novak tudi tokrat predlagal dveletno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, so poročali mediji.

"Zaračunavanje previsokih odvetniških stroškov je po svoji naravi hujša kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica," poudarja Jelenič Novak.

Kot pravi, se je za predlog izreka najstrožje kazni odločil, ker je bil odvetnik že predhodno kaznovan zaradi več hujših, pa tudi lažjih disciplinskih kršitev. "Iz tega razloga sem ocenjeval, da ni več vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica," je sklenil Jelenič Novak.