Na vprašanje, ali je na omenjeni postavki zagotovljenega dovolj denarja, na pravobranilstvu zaradi odsotnosti računovodje danes niso mogli odgovoriti, so pa pojasnili, da bodo v primeru, da bi denarja zmanjkalo, zaprosili za dodatna sredstva, ki se običajno zagotovijo s prerazporeditvijo znotraj proračunskih postavk. Vsekakor pa bodo odškodnine izplačane v roku, ki ga je določilo sodišče, je pojasnila tiskovna predstavnica pravobranilstva Anita Drev.
Evropsko sodišče je sicer šestim izbrisanim 26. junija dosodilo po 20.000 evrov odškodnine, ki jim jo mora Slovenija zaradi izbrisa plačati za nematerialno škodo, vsem skupaj pa je dosodilo še 30.000 evrov za stroške, ki so jih imeli s tožbo. Hkrati se mora država z njimi v treh mesecih dogovoriti za materialno škodo.
Sodišče je državi naložilo še, da mora v roku enega leta pripraviti sistem izplačila odškodnin vsem izbrisanim. Premier Janez Janša je v torek v DZ povedal, da bi moral biti omenjeni sistem takšen, da bi omogočal preverjanje upravičenosti oziroma neupravičenosti do odškodnin, te pa bi morale biti primerljive z odškodninami, ki jih je Slovenija izplačevala do zdaj.
Po oceni notranjega ministra Vinka Gorenaka bi morali višino odškodnin za nematerialno škodo določiti "v kontekstu" odškodnin za žrtve vojnega in povojnega nasilja, medtem ko bi se višina odškodnin za materialno škodo določala izključno na podlagi dokazil. Spomnil je, da evropsko sodišče nekaterim izbrisanim ni dosodilo odškodnine, obrazec, ki ga je pri tem uporabilo, pa bi po njegovih besedah lahko bil podlaga, s katero bi se del izbrisanih izključilo iz kroga upravičencev.