V NSi so na sejo odbora za finance med drugim povabili strokovno javnost, predstavnike malega gospodarstva, trgovinske zbornice, finančne uprave in vlade, je v izjavi za medije v prostorih DZ pojasnil Horvat. "Na tej seji želimo odpreti strokovno razpravo in soočiti argumente za uvedbo davčnih blagajn in proti njej. Predlagamo sklep, da vlada opusti idejo o uvedbi davčnih blagajn," je povedal.
Po mnenju NSi so učinki predlaganega sistema premajhni, da bi se splačalo vznemirjati malo gospodarstvo, trgovinske organizacije in druge subjekte. "Če bi se želeli s sivo ekonomijo resno spopasti, bi morali prihodke iz naslova pobranega davka na dodano vrednost povečati za 400 milijonov evrov," po Horvatovih besedah kažejo izračuni stranke. Ministrstvo za finance na drugi strani pričakuje, da bo s sistemom davčnih blagajn v proračun priteklo od 50 do 100 milijonov evrov več.
Če pa bodo davčne blagajne že uvedene, v NSi vladi predlagajo, naj strošek zavezanca odbije od davka od dohodka oziroma dohodnine. "S tem bi tudi stimulirala zavezance, da bi prikazovali dobiček. Ampak tega zaenkrat ne vidimo," je povedal poslanec.
"Uvedbi davčnih blagajn ostro nasprotuje malo gospodarstvo, obrtno-podjetniška zbornica, trgovinska zbornica in mislim, da bo treba z reprezentativnimi organizacijami opraviti temeljito razpravo," je dejal Horvat. In to je tudi namen nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora, je dodal.
Sicer pa bodo v stranki ministru za finance Dušanu Mramorju tudi napisali pismo, v katerem bodo natančno predstavili svoje izračune in argumente proti uvedbi davčnih blagajn. "To pismo bo minister prejel še v tem tednu," je napovedal Horvat.
V NSi po Horvatovih besedah sicer podpirajo boj proti sivi ekonomiji, a opozarjajo, da ne razpolagajo z nobenimi podatki, koliko so k povečanju davčnih prihodkov prispevale že virtualne davčne blagajne.
Ob tem izpostavljajo, da bodo davčne blagajne veljale za registrirane subjekte, ne bodo pa okrepile nadzora nad tako imenovanimi šušmarji. Horvat kot eno od bolj ustreznih možnosti vidi zaostritev kazni za utajevalce davkov.
Poslanec je vladi Mira Cerarja tudi očital, da do danes za gospodarstvo, še zlasti malo, ni pripravila nobenega ukrepa, da bi "dobilo več kisika".
Sicer pa je opozicija glede uvedbe davčnih blagajn razdeljena. Do njih so skeptični tudi v SDS, medtem ko so v ZL in ZaAB ideji bolj naklonjeni.
Poslanec SDS Andrej Šircelj meni, da davčne blagajne ne morejo biti cilj, pač pa morda sredstvo, da se pobere nekaj več davkov. Pa še tukaj po njegovih besedah obstaja velika skepsa, ali se jih bo res pobralo tako veliko.
Davčne blagajne so razumljene kot glavni projekt vlade, ki pa je bil pripravljen že pred leti. Zato se mu daje prevelik poudarek. Prinesel ne bo nič bistvenega, meni Šircelj.
Sicer pa poslanec SDS ne ve, ali bo vlada sploh pripravila kakšen zakon, saj za zdaj sprejema le časovnico. Vlada mora po Šircljevih besedah povedati, kaj sploh namerava narediti. Pomembno pa je, da se administrativne zahtevnosti poslovanja ne poveča, da se ne zmanjša konkurenčnosti za podjetja in da katerikoli ukrep velja za vse podjetnike enako na trgu, je še poudaril.
V ZL so uvedbi davčnih blagajn naklonjeni, saj gre po besedah poslanke Violete Tomić zagotovo za "korak k večji preglednosti".
Predsednica ZaAB Alenka Bratušek pa je dejala, da še ni seznanjena s tem, na kakšen način namerava vlada tehnično uvesti davčne blagajne. Če to pomeni "še več reda", kot ga je zagotovila vlada pod njenim vodstvom, jih v ZaAB podpirajo, je povedala.