Po mnenju NSi so učinki predlaganega sistema premajhni, da bi se splačalo vznemirjati malo gospodarstvo, trgovinske organizacije in druge subjekte. Medtem ko si na finančnem ministrstvu od davčnih blagajn obetajo 50 do 100 milijonov evrov dodatno pobranih davkov letno, namreč v NSi menijo, da bi se morala ta številka gibati okoli 400 milijonov evrov, če mislimo resno z bojem s sivo ekonomijo.
Če pa bodo davčne blagajne že uvedene, pa v NSi vladi predlagajo, naj zavezancem na povzročajo dodatnih stroškov, pač pa naj jih imajo možnost odbiti od davka od dohodka oziroma dohodnine. Ob tem še izpostavljajo, da bodo davčne blagajne veljale za registrirane subjekte, ne bodo pa okrepile nadzora nad tako imenovanimi šušmarji.
Vlada je akcijski načrt uvedbe davčnih blagajn potrdila prejšnji teden. Za zdaj sicer še ni znano, za katerega od dveh sistemov davčnih blagajn, ki so jih uvedle nekatere druge države, se bo odločila. Je pa državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar menila, da bi jih lahko v primeru hitrejših postopkov javnih naročil uvedli že 1. oktobra letos.