Odbor DZ je podprl kandidaturo Lenarčiča za evropskega komisarja

Proti sta glasovala Matej Tašner Vatovec (Levica) in Meira Hot (SD), Marko Koprivc iz SD pa se je pritožil nad delovanjem glasovalne naprave, a ker je to storil po izteku glasovanja, odbor ni ponovil glasovanja. Poslanci SDS se niso opredelili.

Odbor bo danes sprejeto mnenje posredoval vladi, ki mora ime kandidata v Bruselj sporočiti do 26. avgusta. Vlada se bo z mnenjem odbora predvidoma seznanila na petkovi dopisni seji, ko bo Lenarčiča tudi uradno predlagala za člana Evropske komisije, so za STA pojasnili v uradu vlade za komuniciranje (Ukom).

Lenarčič se je pred glasovanjem predstavil članom odbora. To je bila prva predstavitev kandidata za člana Evropske komisije v slovenskem parlamentu doslej. Zaslišanje namreč predvideva sprememba zakonodaje iz leta 2015.

Orisal je dosedanjo kariero in izrazil prepričanje, da njegovo dosedanje delo in rezultati izkazujejo izpolnjevanje vseh treh pogojev za evropskega komisarja - splošna usposobljenost, zavzetost za Evropo in neodvisnost. Verjame tudi, da ima dobro podlago za soočanje z izzivi, ki čakajo novo komisijo. Te izzive je članom odbora tudi predstavil.

Poslance je zaprosil za podporo. "Ko vas prosim za podporo, ne gre za moje boljše počutje," je poudaril in dodal, da gre dejansko gre za to, da okrepijo pozicijo kandidata iz Slovenije.

Napovedal je tudi, da bo, če bo postal komisar, nenehno opozarjal na temeljno poslanstvo Evropske komisije, da skrbi za spoštovanje prava unije, se zavzemal za enakopravno obravnavo evropskih državljanov, za enakopravno obravnavo vseh držav članic, ter za dosledno spoštovanje prava EU, za utrjevanje vladavine prava in vseh vrednot, ki jih ta ščiti. Dodal je, da v veliki meri deli vizijo novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen za Evropo.

Poudaril je še, da se zaveda pomembnosti in zahtevnosti komisarske funkcije, ne glede na resor, ki bo pripadel članu Evropske komisije iz Slovenije. "Zavedam se tudi dejstva, da pot do tja ne bo lahka, še manj pa izvrševanje funkcije na način, da bo Slovenija lahko s svojim članom komisije zadovoljna," je poudaril.

Sledila je več kot dveurna razprava s člani odbora, ki so kandidata zasuli z vprašanji. V razpravi so poslanci iz vrst SNS, DeSUS, NSi, SAB, LMŠ, SMC napovedali, da bodo kandidata podprli. Poslanci SDS se glede podpore niso jasno izrekli, v SD in Levici pa so napovedali, da bodo glasovali proti kandidatu.

Sodelujoči v razpravi niso oporekali strokovnosti komisarskega kandidata in temu, da je dober kandidat, mu jih je pa nekaj očitalo pomanjkanje političnih izkušenj. V vrstah SD in SAB so tudi izrazili razočaranje, ker je premier Marjan Šarec kljub pozivu predsednice Evropske komisije, naj države članice predlagajo tudi ženske, predlagal le moškega.

Iz vrst poslancev SD je bilo tako kot na vladi slišati očitek o pomanjkanju demokratične legitimnosti. "Zahtevati, da nekdo, ki je postal evropski poslanec, mora postati evropski komisar, je enako narobe kot zahtevati, da ne postane," je na to odgovoril Lenarčič. Dodal je, da je lizbonska pogodba glede tega jasna in tega pogoja v njej ni.

Dejal je tudi, da se ne namerava včlaniti v nobeno stranko, želi pa se udeleževati sestankov politične skupine liberalcev, v kateri je predsednik slovenske vlade. To se mu zdi smiselno in koristno.

Več članov odbora je zanimalo, ali bo Lenarčič kot komisar branil interese Slovenije ali Evropske komisije. Lenarčič je dejal, da so komisarji zavezani slediti skupnemu evropskemu interesu. A v tem ne vidi težav, saj so interesi Slovenije večinoma v skladu z interesi EU.

Na vprašanje poslanca SMC Gregorja Periča, kaj lahko kot evropski komisar stori glede spoštovanja arbitražne razsodbe, je Lenarčič odgovoril, da bo v Evropski komisiji nenehno opozarjal, da je odločitve sodišč treba spoštovati.

Ponovna vzpostavitev schengna je po besedah Lenarčiča izziv, povezan z vzpostavitvijo skupne migracijske politike in skupne azilne politike. Tu je razdor zelo globok, treba ga bo preseči in dati na mizo nov predlog, saj vztrajanje pri sedanjem paketu reform po Lenarčičevi oceni nima smisla. Soglasje bo ključni pogoj, da se vrnemo na nemoteno delovanje schengenskega sistema, je dejal.

Glede migracij je Lenarčič v odgovorih na vprašanja poslancev še izpostavil, da je za ureditev tega vprašanja po eni strani treba zagotoviti učinkovito vračanje tistih, ki ne izpolnjujejo meril za mednarodno zaščito, po drugi strani pa potrebujemo mehanizem solidarnosti, da se pomaga državam, ki so pod izrednim pritiskom.

Komisarski kandidat je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslancev o sistemu spitzenkandidatov, okoljski politiki, širjenju sovraštva v uniji, evropski vojski, razlikah v razvitosti držav članic ter o mladih.

Če bo novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Lenarčiča sprejela v svojo ekipo, bo moral konec septembra ali v začetku oktobra prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu. Ta bo predvidoma oktobra nato potrjeval celotno komisarsko ekipo.