Kako je lahko prišlo do tega, da je mariborski preiskovalni sodnik nepooblaščeno dovolil mariborskemu tožilcu, da je imel pet mesecev na razpolago dokazno gradivo, katerega bi po zakonu lahko hranilo in za njega skrbelo samo sodišče, na hudo napako v primeru zoper Franca Kanglerja opozarjajo v Odboru 2015.
Zanimivo je, da se je ponovno izkazala hujša kršitev ravno v zadevi Franca Kanglerja, dodajajo v Odboru in menijo, da je to "le še en dodaten dokaz več, da gre v tem primeru za organiziran politični pregon, ki se v Sloveniji izvaja s pomočjo policije in tožilstva".
Objavljamo izjavo odbora:
14. KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC
Tožilstvo je 5 mesecev nezakonito hranilo izsledke PPU
Odbor 2015, katerega osnovno poslanstvo je opozarjanje na množične kršitve človekovih pravic in preprečevanje le teh, je obravnaval 14. kršitev človekovih pravic v zadevi Franc KANGLER.
Pri postopkih v zadevi Franc KANGLER, ki se vodijo na Okrožnem in Višjem sodišču v Mariboru, prihaja do hujših kršitev človekovih pravic ter kršitev ZKP in drugih predpisov. Izpostaviti želimo predvsem kršitve tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist).
Pri pregledu dokumentacije v zadevi Franc KANGLER smo ugotovili, da je prišlo do hujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj je po našem prepričanju takratni mariborski tožilec Boris MARČIČ zlorabil svoj položaj, s tem ko je v času od 10. 05. 2011 do 03. 10. 2011, od (do sedaj neznanega) preiskovalnega sodnika prevzel vse PPU v zadevi Franc KANGLER in ostali, čeprav mu določbe prvega in drugega odstavka 153. člena ZKP ter predvsem prvi odstavek 154. člena ZKP izrecno prepovedujejo posest navedenih PPU. Določbe zakona so jasne in velevajo, da vse PPU hrani sodišče. V tem primeru je to preiskovalni sodnik.
V Odboru 2015 pristojne sprašujemo, kako je lahko prišlo do tega, da je mariborski preiskovalni sodnik nepooblaščeno dovolil, takratnemu mariborskemu tožilcu, ki je deloval pod vodstvom Drage ŠKETA, da je imel pet mesecev na razpolago dokazno gradivo, katerega bi po zakonu lahko hranilo in za njega skrbelo samo sodišče?
Kot dokaz, da naše navedbe držijo, prilagamo dokument Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 26. 05. 2014, številka: MB-KT/1737/11. V odboru smo prav tako pridobili mnenje Vlade RS z dne 23. 07. 2015, številka: 05001-26/2015/6, iz katerega je jasno razvidno, da vse izsledke oziroma PPU-je hrani sodišče in ne tožilstvo. Predvsem je zanimivo, da se je ponovno izkazala hujša kršitev ravno v zadevi Franc KANGLER, kar je le še en dodaten dokaz več, da gre v tem primeru za organiziran politični pregon, ki se v Sloveniji izvaja s pomočjo policije in tožilstva.
V naših preteklih obvestilih smo vas že obveščali o tem, da je dne 23. 07. 2010, Elizabeta Györkös, takratna vodja mariborskih tožilcev, od policije zahtevala poročilo o uporabi ukrepov, ne pa kazensko ovadbo. Dne 26. 07. 2010, je navedena vodja mariborskega tožilstva, v skladu z ZKP-jem predala vse PPU-je v preizkus zakonitosti, takratnemu sodniku dr. Janezu ŽIROVNIKU. Od dne 26. 07. 2010, bi se morali vsi ukrepi iz naslova PPU hraniti samo na sodišču, pri preiskovalnemu sodniku. Kako je sploh mogoče, da je sodišče takratnemu tožilcu Borisu MARČIČU dovolilo, da je vse PPU ukrepe v zadevi Franc KANGLER, odnesel z mariborskega sodišča? S tem je sodišče nedvomno ravnalo nezakonito. S tem pa se pojavi velika verjetnost, in tudi dvom v samo pristnost dokazov, da je tožilec sodni spis dopolnjeval, prilagajal, itd. Ugotovljeno je bilo tudi, da je takratni preiskovalni sodnik dr. Janez ŽIROVNIK preizkus zakonitosti opravljal na podlagi treh (3x) kopij DVD-jev in ne originalov. V Odboru 2015 se sprašujemo kje so originali? Prav tako pa smo preko obdolženega Franca KANGLERJA ugotovili, da do tega trenutka ni bila ugotovljena korespondenca predaje spisa in vseh listin PPU z dne 10. 05. 2011, s strani preiskovalnega sodnika v Mariboru, takratnemu tožilcu Borisu MARČIČU.
Od generalnega državnega tožilca gospoda Zvonka FIŠERJA in predsednika Sodnega sveta RS dr. Marka NOVAKA pričakujemo, da bodo navedeno hujšo kršitev dosledno obravnavali ter opravili izredni strokovni nadzor, tako na sodišču, kot na tožilstvu v Mariboru.
Naša prizadevanja so samo v tej smeri, da se vse, ki pri svojem delu kršijo zakonodajo ustrezno sankcionira. Pri tem ne gre za poseg v sodnikovo neodvisnost, temveč za posamezne hujše kršitve človekovih pravic, ki so bile storjene med opravljanjem posamezne funkcije.
ZA človekove pravice!
Željko VOGRIN
Predsednik Odbora 2015
