Uredba in pravilnik gresta v javnost, čeprav glede na 30-dnevno javno obravnavo ter nadaljnjo proceduro podzakonski akti morda ne bodo sprejeti do 19. maja, kot predvideva zakon, na ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo na opozorila Društva civilna iniciativa Malečnik in Vseslovenske civilne pobude Dimnik, češ da zakon o dimnikarskih storitvah še nima podzakonskih predpisov.
Lani sprejeti zakon je dolgo razburjal javnost. Ko je že kazalo, da bo dimnikarstvo (končno) prepuščeno trgu in konkurenci, smo dobili neki zmeden zakon, nekakšno mešanico med tržno dejavnostjo in javnim interesom.
Dimnikarji bodo dobili licenco za izvajanje storitev po vsej državi, ljudje bodo lahko izbirali svojega dimnikarja, a čiščenje dimnikov bo potrebno še vedno obvezno naročiti pri pooblaščeni dimnikarski službi. Posameznik torej ne bo smel sam omesti dimnika in poskrbeti za varno delovanje kurilnih naprav, pač pa bo moral poklicati dimnikarja z licenco.
To je s stališča osebne in ekonomske svobode ter poseganja v lastninske pravice zelo sporno. Od kod državi ideja, da nihče ne bo čistil dimnika, če dimnikarske storitve ne bi bile obvezne, do danes nihče od pristojnih ni znal natančno pojasniti. Kot da bi lastnik samo čakal, kdaj bo prišlo do požara, ki bi mu uničil njegovo lastnino.
Kolikokrat bo potrebno čiščenje, katere preglede in meritve kurilnih naprav bo še predpisovala država in kakšna bo zgornja cena posameznih dimnikarskih storitev, bo določal pravilnik, ki bi ga morali sprejeti do 19. maja. A ga očitno ne bodo, ker javna obravnava o tem traja mesec dni. Na ministrstvu pravijo, da s tem ni težav, ker zakon vse do njihovega sprejema predvideva uporabo starih predpisov.
»Zakonske vrzeli zato ni, vse predpise pa želimo pripraviti predvsem celovito in kakovostno, zato dajemo prednost kakovostni pripravi in ne časovnici sprejema,« so za Reporter povedali na ministrstvu za okolje in prostor.
