Revija Reporter
Slovenija

Obeležili bomo 23. obletnico plebiscita in 22-letnico slovenske ustave

STA

22. dec. 2013 10:25 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

V ponedeljek bo minilo 23 let, odkar smo se Slovenci na plebiscitu odločili, da ne želimo živeti v Jugoslaviji in da želimo samostojno državo. Hkrati bo minilo 22 let od dneva, ko je takratna slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija osamosvojila tudi v pravnem smislu.

Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal na podlagi zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS. Tega je tri tedne pred tem, 6. decembra 1990, sprejela takratna Skupščina RS, v kateri je imela večino Demokratična opozicija Slovenije (Demos).

V skladu z dogovorom, ki je bil zapisan v zakon, bi plebiscit o odcepitvi Slovenije od SFRJ uspel, če bi se za osamosvojitev opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Ta meja je bila na plebiscitu krepko presežena. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev, od česar jih je 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh) glasovalo za osamosvojitev.

Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko je bilo preštetih okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik predsedstva Milan Kučan je v Cankarjevem domu izid označil kot dejanje zrelosti. Za predsednika takratne vlade Lojzeta Peterleta je bil rezultat zaveza, da je treba tako visoko zaupanje upravičiti. Predsednik Demosa Jože Pučnik pa je izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

26. decembra 1990 je skupščina izide plebiscita tudi uradno razglasila, zato 26. december vsako leto praznujemo kot dan samostojnosti in enotnosti. Letos je osrednja državna proslava ob tem dnevu potekala že v petek. Isti dan je slovensko samostojnost s slavnostno sejo obeležil tudi DZ. V Katoliški cerkvi na Slovenskem pa so darovali mašo za domovino.

Zakon o plebiscitu o samostojnosti je za uveljavitev slovenske samostojnosti predvidel šestmesečni rok. Ta čas je Slovenija kljub močnemu nasprotovanju jugoslovanskih oblasti izkoristila za postopno prevzemanje nadzora nad državnimi organi, 26. junija 1991 pa je tudi dokončno razglasila svojo samostojnost.

Pomembno vlogo pri odcepitvi je predstavljala slovenska ustava, s katero se je Slovenija od SFRJ odcepila tudi pravno in jo je skupščina razglasila 23. decembra 1991.

Osnutek ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. Poleg njega so bili v njej še Tone Jerovšek, Tine Hribar, Franci Grad, Matevž Krivic, Ivo Perenič, Miro Cerar mlajši in Lojze Ude, ki pa po Jerovškovih navedbah pri delu ni sodeloval, saj je že prvi dan po prihodu zbolel.

Od sprejetja do danes je bila ustava spremenjena devetkrat, pri čemer je bilo večjih sprememb šest. Prvi večji popravek se je zgodil leta 1997, ko smo vanjo vnesli t. i. španski kompromis, s katerim smo se obvezali, da bomo tujcem omogočili, da postanejo lastniki slovenskih nepremičnin, in si tako zagotovili podpis pristopne pogodbe k EU.

V drugem večjem popravku, sprejetem leta 2000, smo v ustavo vnesli določbo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, kljub temu da je ustavno sodišče odločilo, da je na referendumu leta 1996 zmagal večinski volilni sistem.

Tretji večji popravek je bil izveden leta 2003 za potrebe vstopa v EU in Nato. S popravkom je bila omogočena pravna podlaga za prenos dela pristojnosti pod okrilje drugih mednarodnih skupnosti.

Naslednji večji popravek se je zgodil leta 2006, z njim pa je DZ zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin. A teh Slovenija vse do danes še ni dobila, saj ni sprejela izvedbenega zakona.

Zadnji dve pomembnejši spremembi sta bili sprejeti letos. S prvo je DZ maja v ustavo vnesel t. i. fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki države (razen v izjemnih okoliščinah) srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Z drugo pa je DZ zaostril možnost zahtevati referendum.

Zdajšnji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je v sredinem intervjuju za STA ocenil, da je slovenska ustava moderna ustava demokratične ureditve in ji s tega vidika ne manjka nič. Bi pa po njegovem veljalo spremeniti način sprejemanja zadev, ki jih obravnava sodišče, v smislu, da bi lahko ustavni sodniki sami odločali, katere zadeve bodo obravnavali.

Dan ustavnosti je ustavno sodišče sicer obeležilo že v četrtek s slavnostno sejo. V nagovoru zbranim je Mozetič ocenil, da je spoštovanje človekovih pravic, ki jih zagotavlja ustava, temelj svobode, pravičnosti in miru v državi. Zato je prepričan, da bi morali dan ustavnosti praznovati vsi in ne zgolj ustavno sodišče. "A ne kot spomin na sprejem ustave, temveč kot tisto, kar je pri ustavi bistveno, to je kot opomin na vrednote in ustavnost kot sistem vrednot," je dejal.