EU in območje evra sta pred novimi izzivi. Potem ko so države, tudi Slovenija, z vstopom v EU in območje evra ogromno pridobile, morajo zdaj poiskati zagon za nadaljnjo integracijo. Pri tem morajo sodelovati, kot so sodelovale v preteklosti. Le tako se bomo zavarovali proti skupnim grožnjam, je v Ljubljani poudaril predsednik ECB Mario Draghi.
"Četudi so bila zadnja leta za Slovenijo, tako kot tudi za preostalo Evropo, težka, ste lahko ponosni na to, kar ste kot narod dosegli. Po le dveh letih članstva v EU ste se se lahko kot prva od novih članic že pridružili območju evra," je na današnji slovesnosti ob 10-letnici uvedbe evra v Sloveniji dejal prvi mož Evropske centralne banke (ECB).
"Od tedaj je Slovenija postala globoko integrirana v našo denarno unijo. Evru je še danes naklonjenih 85 odstotkov Slovencev, kar odraža moč naše skupne vezi," je poudaril Draghi.
Ob tem je opozoril na izzive in dvome, s katerimi se soočata unija in območja evra. Kot je dejal, je bila vzpostavitev enotnega trga velik dosežek. Če tovrstne integracije po vojni ne bi bilo, bi bil bruto domači proizvod (BDP) v EU danes nižji za petino. Slovenski BDP naj bi medtem na račun članstva v EU zrasel za kar 40 odstotkov.
Gost je spomnil še, da je Slovenija po vključitvi v EU iz Bruslja dobila precej investicijskih sredstev. Evropska sredstva naj bi tako predstavljala petino vseh letnih sredstev za javne investicije v naši državi.
Draghi je odgovoril tudi tistim, ki dvomijo v smiselnost skupne evropske valute in obrestne politike v Frankfurtu. Po njegovih besedah države, ki so uvajale reforme, s tem v času krize niso imele težav in so dosegle vzdržno gospodarsko rast. Priznal pa je, da so na ravni območja evra v kriznih letih umanjkale nekatere ključne institucije. Zdaj bo marsikaj popravljenega, je menil in spomnil na ustanovitev bančne unije.
Pozval je tudi, da se ne smemo obrniti stran od tega, kar je doslej v EU in območju evra delovalo, temveč popraviti napake, ki so preprečile, da bi delovalo še bolje.
Za nacionalne vlade to po njegovih besedah pomeni izpolnjevanje pogojev, nujnih za napredek območja evra, za celotno denarno unijo pa izgradnjo "institucionalne arhitekture", ki bo omogočila oblikovanje pravih politik in na koncu vzpostavila večjo odpornost pred šoki.
Danes nas pri napredku, tako prvi mož ECB, ovira prav zapuščina preteklih napak, zaradi katere je med državami premalo zaupanja, da bi prešle v novo fazo integracije. Ključ za uspešno integracijo so sicer upoštevanje javnofinančnih pravil, uvajanje strukturnih sprememb, ki bo olajšalo izpolnjevanje pravil, ter sodelovanje.
Poiskati nov zagon za nadaljnjo integracijo pa je nujno, je zatrdil, "saj ne moremo ostati tu, kjer smo". "Našo unijo moramo narediti bolj stabilno in cvetočo ter državljanom zagotoviti varnost, po kateri hrepenijo. S tem se bomo postavili v močnejši položaj za spopad z današnjimi izzivi, to je krepitvijo političnega ekstremizma, vprašanjem varnosti na naših mejah in vedno večjo negotovostjo glede svetovnega miru," je poudaril in dodal, da je prav enotnost ključna za varnost našega kontinenta.
Pahor: Na vse skupaj smo lahko precej ponosni
Slovenija je lahko na vstop v EU in evrsko območje po besedah predsednika države Boruta Pahorja precej ponosna. Čeprav je prevzem evra sovpadal s prvimi znaki finančne krize in je bilo pozneje slišati, da nam bi bilo lažje, če bi imeli lastno valuto, je Pahor poudaril: "Ne tedaj ne danes ne mislim, da bi bilo to res bolje."
Pahor se je na današnji slovesnosti ob 10-letnici uvedbe evra v Sloveniji, na kateri so guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predsednik vlade v času prevzema evra Janez Janša in guverner Banke Slovenije v času prevzema evra Mitja Gaspari, spomnil, da je slovenski denar tolar svojo vlogo opravil zelo dobro, a da smo njegovo vrednost preračunavali sprva v nemške marke in kasneje evro.
"V tem smislu je bilo v luči naše vključitve v EU edino smiselno, da čim prej in čim bolj celovito izpolnimo pogoje za prevzem evra," je dejal. Ocenil je, da sta Banka Slovenije in ministrstvo za finance tedaj izvrstno opravili nalogi, pomembno vlogo pa je odigrala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je s svojim projektom Pricewatch preprečila neupravičene podražitve blaga in storitev.
Danes po njegovem različen ekonomski položaj držav članic in nasprotni pogledi glede prilagajanja spremenjenim političnim in ekonomskim razmeram v svetu močno vplivajo na prihodnost evra. "Prepričan sem, da bomo pravočasno našli prave rešitve in da bo evro kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti tudi v prihodnje izvrsten denar," je izpostavil.
Slovenija je po njegovih besedah zelo naklonjena ohranitvi in okrepitvi evra in EU. Zato si bo z drugimi članicami monetarne unije prizadevala, da bi po obetavnih reformah, sproženih glede monetarne in fiskalne unije pred leti, sedaj in prihodnje z njimi intenzivno nadaljevali. "Skupna valuta je ena največjih pridobitev skupne evropske politike," je dodal in sklenil, da "nikoli nismo potrebovali združene in močne EU, kot jo sedaj in v prihodnje".
Jazbec: Projekt je bil uspešen zaradi skupnega cilja
Okolje je danes po mnenju guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca drugačno kot pred 10 leti tudi v tem, da nam manjka odprtosti, optimizma in skupnih ciljev. "Projekt uvedbe evra je bil v Sloveniji uspešen zaradi skupnega prepričanja, da smo po osamosvojitvi in uvedbi lastne valute sposobni narediti nov korak naprej," je poudaril.
"V desetletju, odkar imamo v Sloveniji evro, smo dobili dragoceno novo lekcijo ne le v evrskem območju, ampak povsod v svetu. To je krizo, ki nas je vse razgalila in postavila pred nove izzive," je spomnil in ocenil, da če si ne bi upali oz. drznili ukrepati drugače, kot smo bili navajeni, ne bi dosegli, kar smo: "Toka ne bi obrnili v pravo smer ne v Evropi, ne v svetu in ne v Sloveniji."
Čeprav po njegovih besedah na Banko Slovenijo neprestano letijo kritike, je kot guverner ponosen na vse odločitve, ki so jih sprejeli v najbolj kritičnih trenutkih leta 2013. "Z izvedenimi ukrepi v letu 2013 smo uspeli težave učinkovito rešiti sami in se izogniti programu mednarodne pomoči," je izpostavil in poudaril, da bi danes kljub vsem kritikam in diskreditaciji ravnal enako.
Ko je Slovenija kot prva od držav, ki so se maja 2004 pridružile EU, prevzela evro, je bil svet drugačen, takrat smo krotili inflacijo. Lekcija iz krize, ki je sledila, pa je po njegovem ta, da moramo zaradi kompleksnosti in soodvisnosti gospodarstva iskati rešitve izven standardnih okvirov. "Ravno centralne banke, ki so pregovorno toge institucije, v zadnjem desetletju dokazujemo, da znamo reagirati na nove izzive z novimi ukrepi," je dejal.
Spremenjenim okoliščinam se morajo s svojimi politikami prilagoditi vsi deležniki, še posebej trgi in vlade, je opozoril. Kot je še poudaril, smo danes na številnih novih prelomnicah. A kako bodo naslednja desetletja minila, bo veliko odvisno tudi od nas, ki danes sedimo tukaj. "In ponovno nam bo uspelo," je sklenil.
