DZ bo na izredni seji, ki bo 2. novembra, ponovno odločal o petih zakonih, na katere je DS sprejel veto. Za predloga, da bi na izredni seji obravnavali tudi poročilo komisije, ki preiskuje gradbene posle v Ljubljani, ter novelo zakona o varstvu potrošnikov, pa na današnji seji kolegija predsednika DZ ni bilo zadostne podpore.
V skladu z dogovorom se odločitve o izrednih sejah in njihovi vsebini na kolegiju predsednika DZ v času do predčasnih volitev potrjujejo z večino glasov predstavnikov poslanskih skupin, ki predstavlja dve tretjini poslancev. Za obravnavo poročila komisije, ki preiskuje gradbene posle v Ljubljani, so glasovali predstavniki SDS, SLS in SNS. Obravnavo novele zakona o varstvu potrošnikov na izredni seji pa so podprli v SD, DeSUS, Zares in SLS.
Da bi na izredni seji obravnavali poročilo omenjene preiskovalne komisije, so predlagali poslanci SDS, SLS in SNS. Kot je dejal vodja poslancev SDS Jože Tanko, je obravnava poročila na izredni seji DZ smiselna že z vidika zaključka postopka v DZ, vendar je odločanje o tem dokumentu pomembno tudi z več drugih vidikov.
Tudi zato, je dodal, "ker se s tem poročilom določa politična odgovornost nosilca javne funkcije, ki je bil sam in skupaj s sorodniki vpleten v odkupe in spremembe namembnosti zemljišč v Mestni občini Ljubljana", pri teh spremembah pa je prišlo do večjih premoženjsko-pravnih pridobitev, pri čemer se zneski merijo v milijonih evrov. Ugotavljal je tudi, da se poskušajo v zadnjem času koruptivna dejanja prikazati kot normalna in je zato pomembno, da se DZ do takih dejanj opredeli.
Vodji poslancev SD in LDS Dušan Kumer in Borut Sajovic ter Pavel Gantar iz Zares se z obravnavo poročila na izredni seji DZ niso strinjali. Kumer je opozoril, da je komisija imela tri leta časa in bi lahko poročilo pripravila prej, da bi ga obravnavali pred razpustom DZ. Vse je javno, o tem se je veliko govorilo in se še bo, zato ni treba imeti še ene "tv-predstave", je prepričan Kumer.
Sajovic je opozoril, da so bile z ugotovitvami seznanjene ustrezne institucije, posamezniki so bili ovadeni, v primeru kaznivih dejanj sodbe sprejemajo sodišča, parlament pa je svoj del opravil in "predvolilne, politično motivirane debate niso na mestu". Gantar je pojasnil, da je proti tudi zato, ker smo v predvolilnem času in je eden od izpostavljenih kandidat na teh volitvah. "Če ste fer in korektni, ga premagajte z volilno skrinjico," je pozval.
Predlog za obravnavo novele zakona o varstvu potrošnikov po nujnem postopku na izredni seji DZ je obrazložila generalna sekretarka vlade, ki opravlja tekoče posle, Helena Kamnar.
Pojasnila je, da je nacionalni program varstva potrošnikov ponehal veljati, nov pa še ni sprejet in tako ni pravne podlage za financiranje javne službe varstva potrošnikov in izvedbo razpisa za nevladne organizacije, ki bi varstvo potrošnikov lahko izvajale v tem in naslednjem letu. Prav tako ni omogočeno kandidiranje za sofinanciranje iz evropskih sredstev. Zato vlada predlaga podaljšanje dosedanjega nacionalnega program za dve leti.
Tanko je vztrajal, da predlog za obravnavo novele zakona po nujnem postopku ne izpolnjuje poslovniških pogojev. Predlog za obravnavo novele na izredni seji DZ pa je zavrnil s pojasnilom, da tak primer ne zadosti pogojem iz dogovora, kaj bodo obravnavali v času razpusta DZ.
Da niso izpolnjeni pogoji za nujni postopek obravnave, je soglašal tudi Bogdan Barovič (SNS). Sajovic je opozoril, da so na eni prejšnjih sej zavrnili energetski zakon, kjer bodo resne finančne posledice. Gantar in Kumer pa sta menila, da bi kazalo nujni postopek podpreti, vendar se zavzela za krajše obdobje podaljšanja veljavnosti dosedanjega nacionalnega programa.
Zaradi veta DS bo DZ na izredni seji ponovno glasoval o petih zakonskih besedilih: noveli kazenskega zakonika, noveli zakona o kazenskem postopku, zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, noveli zakona o preoblikovanju Loterije Slovenije ter noveli zakona o gospodarskih družbah.
Kolegij je danes odločil, da bo še ena izredna seja DZ 17. novembra. Na njej bo DZ obravnaval kandidatno listo predsednika republike za člane državnotožilskega sveta. Volitve članov namreč potekajo v rokih, na podlagi zakona o državnem tožilstvu, ki je začel veljati 6. avgusta.