NSi: V bankah velike spremembe, "moralno bankrotiranega" Mramorja pa ni na spregled

Horvat je ob robu današnje skupščine NLB poudaril, da bi pričakoval, da bo ta potekala transparentno in da bodo državljanke in državljani imeli vpogled v sklepe. Postopek, ki poteka, je po njegovih besedah sicer legitimen, vendar ne tudi transparenten, je dejal in opomnil na obljube premierja Mira Cerarja o transparentnosti poslovanja državnih podjetij in o novi politiki korporativnega upravljanja.

Spomnil je, da je bila NLB decembra 2013 dokapitalizirana z 1,55 milijarde evrov, pogoj za odobritev državne pomoči s strani Evropske komisije pa je bil sprejet katalog zavez. Ena od zavez pa je bila prodaja NLB do konca 2017, pri čemer bi država lahko ohranila 25-odstotni delež in eno delnico.

NSi je sicer strategiji upravljanja državnih naložb nasprotovala, saj se v stranki ne strinjajo, da naj bi bila NLB pomembna naložba. Horvat se namreč sprašuje, kdo bi lahko kupil banko, v kateri bi politika še vedno lahko blokirala vse ključne odločitve. V NSi zato vlado pozivajo, naj strategijo spremeni.

Če banka do konca 2017 ne bo prodana, se Horvat boji slabih scenarijev. Če bi morala vračati 1,55 milijarde evrov, bi to ob sedanjih kazalnikih poslovanja lahko povzročilo velike težave pri poslovanju NLB, v skrajnem scenariju tudi stečaj, je opozoril Horvat.

Od nove uprave in novega nadzornega sveta NLB zato v NSi pričakujejo, da bosta nadaljevala z vlaganjem kazenskih ovadb zoper odgovorne za bančno luknjo. Žal pa Horvat ugotavlja, da "tisti, ki so to bančno luknjo navrtali, danes kadrujejo v NLB ali pa se na pozicije v NLB celo vračajo". Zato v NSi dvomijo o tem, da bi bil kateri od odgovornih za bančno luknjo v prihodnosti tudi zaprt.