Novoizvoljeni poslanci bodo morali KPK prijaviti premoženjsko stanje

Novoizvoljeni poslanci morajo v mesecu dni po nastopu funkcije, torej do 1. septembra, KPK prijaviti svoje premoženjsko stanje. Tekom mandata pa morajo javljati tudi morebitne spremembe v premoženjskem stanju.

Obveznost prijave premoženjskega stanja imajo tudi poslanci, ki bodo s petkovo ustanovno sejo mandat zaključili, in sicer mesec dni po prenehanju funkcije ter še leto dni po tem.

Poslancem, ki so bili v parlament znova izvoljeni, ob nastopu novega mandata ne bo treba znova poročati o svojem premoženjskem stanju, dolžni so poročati le o morebitnih spremembah.

Vsi podatki o premoženjskem stanju poslancev sicer ne bodo javno dostopni, pač pa le tisti, ki se nanašajo na dohodke in premoženje, pridobljeno v času opravljanja funkcije. Ti podatki bodo javno objavljeni šele dve leti po prenehanju opravljanja funkcije.

Poslanec ne sme nastopati kot predstavnik poslovnega subjekta, ki bi imel poslovne stike z DZ. Zato morajo v mesecu dni po nastopu funkcije poslanci sporočiti tudi vse pomembne podatke o subjektih, s katerimi so poslovno povezani sami ali njihovi družinski člani. Ta prepoved velja še dve leti po zaključki mandata.

V času opravljanja funkcije pa bodo morali poslanci poročati tudi o vseh lobističnih stikih in prijaviti vsa prepovedana ravnanja lobistov.

Prav tako bodo morali poslanci državni zbor obveščati o prejetih darilih. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije sicer določa, da vsa protokolarna ali priložnostna darila, ki presegajo vrednost 75 evrov, postanejo last države oziroma organizacije, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo.

Komisija za preprečevanje korupcije bo sicer novoimenovane poslance obvestila o njihovih obveznostih.

Za poslance veljajo tudi omejitve glede nezdružljivosti funkcij. Poslanec tako ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Prav tako ne sme biti župan ali podžupan.

Zakon poklicnim funkcionarjem tudi prepoveduje opravljanje poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, a po drugi strani določa tudi izjeme od te prepovedi. Tako lahko pod nekaterimi pogoji poslanci v omejenem obsegu opravljajo denimo pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno ali publicistično dejavnost, za kar morajo dobiti dovoljenje delodajalca.