Novo urgenco v Ljubljani gradili tako dolgo, da so med gradnjo propadli SCT, Vegrad, GPG

Po začetku gradnje Diagnostično-terapevtskega servisa pred desetimi leti bodo odprli nove prostore splošne nujne medicinske pomoči in internistične prve pomoči. S tem Ljubljana ne bo v celoti dobila nove urgence, sledi še gradnja nove kirurške urgence.

Temeljni kamen nove ljubljanske urgence sta 24. julija 2007 položila takratna minister za zdravje Andrej Bručan in generalna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Darinka Miklavčič. Istega leta se je tudi začela gradnja. Deset let pozneje, konec avgusta letos, pa so uspeli dokončati drugo fazo Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS).

V drugi fazi gradnje so dokončali pritličje, deloma prvo in drugo klet, prostore diagnostično-terapevtske službe in nov prometni terminal. Zgradili so tudi nov laboratorij za potrebe urgence, prav tako so uredili prometni terminal in okolico poliklinike. Sledilo je opremljanje novih prostorov, ki jih bosta v torek odprla premier Miro Cerar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

S tem pa gradnja DTS, katerega del je tudi nova urgenca, še ni končana, saj morajo izvesti še trejo fazo. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje, imajo za to v prihodnjem letu načrtovanih in tudi zagotovljenih 21,7 milijona evrov, v letu 2019 pa načrtovanih 11,3 milijona evrov.

V tretji fazi bodo vzpostavili še dispečerski center z reševalno postajo, centralni laboratorij v celoti, z vključenim 24-urnim urgentnim laboratorijem kliničnega inštituta za klinično kemijo in biologijo.

V načrtu je še rekonstrukcija drugega in tretjega dela urgentnega bloka s posameznimi etapnimi selitvami na končno lokacijo. Gre za dejavnosti pediatrije, ginekologije, travmatologije in kirurgije s pripadajočo diagnostiko. Predvidena je tudi vzpostavitev štirih operacijskih dvoran v nadstropju nad urgenco za potrebe urgentnega kirurškega bloka.

Dolga in burna pot od temeljnega kamna do novih prostorov

Ob začetku gradnje pred desetimi leti je bilo zamišljeno, da bo nova urgenca zgrajena do konca leta 2009, ko bi na enem mestu zaživele vse urgentne službe. Vrednost prve faze projekta naj bi znašala 19,8 milijona evrov. Posel je bil oddan SCT, Vegradu ter Gradbenemu podjetju Grosuplje.

Po takratnih načrtih bi celotni projekt končali do leta 2011, njegova vrednost pa je bila ocenjena na 95,2 milijona evrov. Po projektu bi novi prostori DTS imeli sedem nadstropij, celotna površina pritličja, kjer bi bila urgenca, pa bi obsegala 6170 kvadratnih metrov.

Z gradnjo so začeli novembra 2007, a so jo poleti 2009 zaustavili. Med drugim so morali popraviti odkrite napake, saj se je denimo pokazalo, da so inštalacijski jaški premajhni, da vodovodna napeljava ne omogoča hitrih reakcij v primeru okužbe, v že vgrajena dvigala pa da ne gre najpogostejši tip bolniške postelje, ki jih imajo v UKC. Izkazalo se je tudi, da ministrstvo ni pripravilo samostojnega projekta in pridobilo gradbenih dovoljenj za posamezne dele gradnje.

Takrat je ministrstvo vodil že Borut Miklavčič in napovedal, da se bo gradnja zavlekla do leta 2012. Dela so se dokončno zaustavila leta 2010, ko je šel Vegrad v stečaj. Nato je SCT obljubil, da bo prevzel posle od Vegrada, a je tudi ta šel leta 2011 v stečaj, isto leto še Gradbeno podjetje Grosuplje. Marca istega leta je ministrstvo tudi uradno odstopilo od pogodbe z Vegradom, SCT in Gradbenim podjetjem Grosuplje; takrat so na ministrstvu navedli, da bo urgenca končana do leta 2014.

Tudi v času ministrovanja Dorjana Marušiča je bilo predvideno, da bo urgenca končana do konca leta 2014, vrednost investicije pa je bila takrat ocenjena že na skoraj 111 milijonov evrov. Marušič je takrat tudi razkril, da sta avgusta 2008 UKC Ljubljana in ministrstvo podpisala dogovor o spremembi projekta, s katerim se je projekt bistveno razširil. Ministrstvo je februarja 2011 prekinilo vse pogodbe, unovčilo bančno garancijo za 2,5 milijona evrov in začelo postopke pridobivanja novih izvajalcev.

Sledil je minister Tomaž Gantar, ki je marca 2012 razveljavil dva razpisa in UKC odvzelo pristojnosti za vodenje projekta, ki jih je na UKC prenesel Marušič. Gantar je pojasnil, da so pri razpisih našli več nepravilnosti - sporne vsebinske spremembe, lastniško povezavo med člani strokovne komisije in enim od ponudnikov. Sprožena je bila revizija projekta.

Ministrstvo je šlo v nov razpis, na katerega sta se prijavila Kolektor Koling in Gorenje, noben ni bil izbran. Gantar je predvideval, da bi bila lahko gradnja končana leta 2015. Je pa opozoril, da je bila v začetku predimenzionirana naložba, ki jo je bilo treba spremeniti.

V času, ko je ministrstvo vodila Alenka Bratušek, so objavili javni razpis za gradbeno-obrtniških dela ter vgradno opremo, za kar je bilo zagotovljenih 22 milijonov evrov.

A je nato Kolar Celarčeva razpisa nekoliko spremenila. Na razpis je prispelo pet ponudb, najcenejšo ponudbo je oddal Kolektor Koling, ki za posel zahteva 17,83 milijona evrov (z DDV 21,76 milijona evrov). Gradnja druge faze DTS se je začela leta 2015, skupna vrednost izvedenih del pa je za 3,5 odstotka presegla pogodbeno vrednost.