Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je nedavno v reviji Pravna praksa objavil Esej o medijih, novinarjih, kriminaliteti in pravosodju. Sestavek je še eden od kazalcev, da nas imajo državljane tožilci za norce, ki sploh ne (z)moremo presojati njihovega »visoko strokovnega dela«.
Tako Fišer razlaga, da pluralizem medijev, konkurenci navkljub, ni prinesel nove kakovosti in da je povprečna raven novinarskega obravnavanja kazenskopravnih ali kriminalitetno političnih problemov nizka, in to celo v resnih medijih. Vedno znova ga preseneti s kakšno nonšalantno lahkotnostjo, mediji včasih rušijo avtoriteto pravosodja. Toda za Fišerja nismo nevedneži le novinarji, pač pa »povprečni bralci, gledalci, poslušalci, saj vedo o zapletenih vidikih kriminalitete in delovanja pravosodja prav malo«. To je podobno idiotska trditev, kot bi bila na primer ta, da povprečni voznik ve zelo malo o gradbeništvu, zato ne more ocenjevati kvalitete gradnje nekega predora, v katerem se kmalu po gradnji podre strop.
Ostanimo pri gradbeništvu. Tudi Fišer verjetno ne ve veliko o tem področju, bi pa morali imeti njegovi tožilski kolegi že pred več kot 15 leti veliko pojma o organiziranem gospodarskem kriminalu, ki so se ga šli Zidar in tovariši pri gradnji avtocestnega križa. Morda so tožilci nekaj pojma celo imeli, pa so dosledno gledali stran. In to kljub dejstvu, da mora po zakonu o kazenskem postopku tožilec odreagirati že, če do njega »pride glas o kaznivem dejanju« in aktivirati policijo, da naredi kriminalistično preiskavo. Kljub tuljenju in ne zgolj »glasu« tožilci dolga leta niso storili skoraj nič. Pa ne le pri gradbenikih, še v zdravstvu, na sploh v gospodarstvu, pri javnih naročilih …
In zdaj bo Fišer pametoval, da novinarji in nasploh ljudstvo nimamo pojma!? Ne, resnica je obrnjena. Tožilce plačujemo za učinkovit pregon tudi gospodarskega kriminala (če se osredotočim nanj), pa svojih plač niso zaslužili, velik del večletne gospodarske krize gre na ta račun. Sploh pa je neetično, da o etiki novinarjev govori nekdo, ki je preganjal dva duhovnika zaradi postavitve križa (na kraju medvojnega komunističnega poboja) in se za to ni nikoli nikomur niti opravičil.