Senica na vprašanje, kako dolgo bo sploh na čelu banke in ali bo to samo do prodaje, ki je pred vrati, odgovarja, da njegov mandat poteče leta 2019, njegova ambicija pa je, da bi v teh letih vodil banko ne glede na to, kaj se bo dogajalo z lastništvom.
Donedavni član Haučeve uprave, ki se pred odpoklicem svojega predhodnika z njim osebno ni pogovarjal, je v intervjuju za Večer med drugim zatrdil, da pri svojem delovanju v zadnjem času ne čutijo političnih intervencij. Ob tem meni, da tudi njegovo imenovanje ni šlo skozi politično sito, saj verjame, da so nadzorniki prepoznali njegov strokovni potencial.
Za Haučevo obdobje vodenja banke ne napoveduje posebnih revizij, saj so v banki ustrezne službe in kontrolni mehanizmi, ki sproti ugotavljajo nepravilnosti. "To velja tudi zame, za moj mandat. Zaupam jim in sem prepričan, da se alarmi, če je treba, zdaj sprožijo. Mislim pa celo, da je Hauc delal zadržano, v bistvu zelo konzervativno, kar so mu nekateri tudi zamerili," je dejal Senica.
O tem kakšno službo bodo ponudili Haucu, ki po odločitvi nadzornikov ostaja v skupini, Senica ni želel govoriti, saj se želi z njim pogovoriti, takoj ko bo pri močeh. Sicer pa so nadzorniki odločitev o odpoklicu sprejeli na podlagi pogodbe o zaposlitvi in po posvetu s pravniki, zato je banka po njegovem mnenju tudi nekaj prihranila.
Senica je tudi odločno zanikal trditve predstavnikov sindikata v banki, da je NKBM v razsulu. Po njegovem gre za dramatiziranje brez realne osnove in verjetno z določenim ozadjem, saj so z ukrepi verjetno posegli tudi v kakšen vrtiček, fevd, ki je veljal za nedotakljivega. Kot je dejal, je to bolj stališče posameznikov, ki ne povzema klime v banki, a nekatere spremembe so potrebne, če želijo ostati dolgoročno pomemben igralec na bančnem trgu.
Redkobeseden je bil novi prvi mož NKBM tudi glede postopka privatizacije, zlasti v zvezi z 200 milijoni evrov, kolikor naj bi država iztržila za banko. Kot je dejal, je to vprašanje za lastnika, sicer pa je lahko percepcija kupca o vrednosti drugačna. "Ceno, ki bo dosežena, moramo v vsakem primeru postaviti v okvir razmer na bančnem trgu. Te so takšne, da bo zelo težko dosegati visoke stopnje dobičkonosnosti. Kupci verjetno gledajo dolgoročno in imajo to vračunano," pravi Senica.
Na vprašanje, ali sam podpira privatizacijo bank, je odvrnil, da je zanj ključno vprašanje, kako so banke upravljane, in ne, kdo je lastnik. V kontekstu slovenskega bančnega sistema in ob vedenju, kaj vse se je v njem dogajalo in zaradi česar smo leta 2013 sistem morali sanirati, pa jo podpira. Tudi če na koncu do prodaje ne bi prišlo, v vsakem primeru vedo, kaj morajo narediti in v kaj banko reformirati, je še dodal za Večer.