Damijan: Če samo za trenutek omahujemo, ne bomo dobili denarja in bomo bankrotirali

"Jaz sem zato, da se bančni sistem sanira, vendar se moramo zavedati, da bankam nasproti stoji realni sektor," je v oddaji povedal Kranjec in dodal, da če realni sektor ni zdrav, tudi banke ne morejo biti zdrave. "Ni dovolj ustanoviti slabe banke, če ne naredimo še naslednjega koraka. Naslednji korak pa je, kaj bomo naredili z realnim sektorjem," je povedal.

Nekdanji finančni minister Mitja Gaspari je povedal, da je so bistveni pogoji za sanacijo bank preprečitev konflikta interesov, zagotovitev možnosti, da se denar uporabi za restrukturiranje v bankah, ki jim omogoča stabilizacijo likvidnostnega toka ter da se ta proces odvija hitro. Po njegovih besedah je projekt slabe banke v praksi možno izvesti na več načinov.

Glede dviga obrestne mere na slovenske dolgoročne obveznice v zadnjih tednih slovenski finančnik v ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) Egon Zakrajšek meni, da je krivec zagon finančne krize v Evropi. "Potem pa so v Sloveniji tudi specifični problemi, ki so spet povezani. Nova vlada, umik jasno začrtane poti, ki jo je minister Šušteršič v prejšnji vladi začrtal za izhod iz krize," je pojasnil.

Po njegovem mnenju je bančni sistem treba sanirati na transparenten način in pri tem izpostavil metode slabe banke, ki so jih že uporabili na Švedskem. "Razvijati zanimive teorije, kako bomo banke rešili s posebnimi slovenskimi pristopi, je totalno zgrešeno," je povedal in dodal, da nimamo časa, denarja in kapitala. "Bistveno je poenostaviti stvari in v največjem delu je treba pretrgati to slovensko mišljenje, našo filozofijo, da smo zavračali osnove liberalnega kapitalizma zadnjih 20 let," je povedal.

Po besedah ekonomista Marka Jakliča je pri sanaciji bančnega sistema potrebna hitra akcija. Po njegovem mnenju je treba slabo banko izpeljati na način, da bo potrebno čim manj javnega denarja. Pri tem je izpostavil, da zunanji akterji najbolj opozarjajo na možnost korupcije. "Naš sistem je koruptiven, pripeljal nas je, kamor je in se še ni bistveno spremenil," je dodal.

Kranjec je v oddaji povedal tudi, da se v Sloveniji preveč filozofira in premalo rešuje na terenu. "Potem se pa zanašamo na tujce. Meni se zdi to ponižujoče," je dejal. Poudaril je, da v Sloveniji nobena banka ni propadla oziroma bila nelikvidna.

Zakrajšek pa je povedal še, da bi redni stres testi, ki bi gledali na projekcije slabih terjatev pod različnimi makroekonomskimi scenariji, dali Banki Slovenije in tudi drugim finančnih regulatorjem veliko več možnosti, da bi bolj aktivno reagirali na to, kar se je dogajalo. Pri tem je povedal še, da nobena od rešitev bančnega sistema oziroma različic slabe banke ni optimalna. "Najbolj slabo pa je to, da v preveliki hitrosti poizkusimo menjati vlak," je dejal.

Sogovorniki so tako izpostavili predvsem problem dolgega odločanja o tem, kakšen koncept sanacije bank in konsolidacije javnih financ potrebujemo. "Tu pa se pa stalno niha med konceptom državnega, nacionalnega interesa in zasebnim gospodarstvom. Jaz se odločam za zasebno gospodarstvo," je dejal Kranjec.

Gaspari je ob tem opozoril, da glede na ocene gospodarskih gibanj za letos in prihodnje leto kaže, da bomo vse nujne ukrepe delali v izredno slabih gospodarskih razmerah, ki bodo seveda vplivale na učinkovitost teh ukrepov. Ob tem pa je dejal, da sam ne verjame več v dobronamernost državnih organov za sanacijo ali prestrukturiranje podjetij, "ker je za tem, kakorkoli že definiranim državni interesom vedno jasno izražen zasebni ali strankarski interes". Zato je po njegovem mnenju še vprašanje, ali se bo nova agencija ekipirala tako, da bodo v njej res strokovnjaki, neodvisni od teh interesov.

Vsi so tako poudarili, da časa za razmišljanja ni več, da se je treba odločiti za nek koncept in začeti delati. "Če samo za trenutek omahujemo, ne bomo dobili denarja in bomo bankrotirali," je dejal ekonomist Jože Damijan.