Nadzorovana likvidacija Factor banke res teče. Republika Slovenija je za ta postopek zagotovila 540 milijonov evrov državnega poroštva. Hkrati je država namenila Factor banki še novih 269 milijonov evrov dokapitalizacije: od tega 160 milijonov evrov v denarju in 109 milijonov evrov v obveznicah RS.

Zaradi transparentnosti, s katero si vsi kar naprej polnijo usta, pa bi bilo dobro, da se jasno pove, kako in v katere namene se ta denar porablja. To se seveda ne dogaja. Poglejmo primer: prejšnji teden je Dnevnik pisal o tem, da je izredna uprava najela odvetnico Nino Zidar Klemenčič za odškodninske tožbe proti nekdanjemu vodstvu Factor banke.

Zanimalo nas je, koliko Factor banka plačuje za te odvetniške storitve. Vprašanje smo najprej naslovili na Banko Slovenije. Od tam so nas preusmerili na zdajšnje vodstvo Factor banke, ki pa je pojasnilo, da je najelo več odvetniških pisarn. Dejali so, da z Nino Zidar Klemenčič ni nobenega dogovora o pavšalu, ampak se delo plačuje po opravljenih urah. Obrnili smo se tudi neposredno na odvetniško pisarno, kjer so nam potrdili način plačevanja po opravljenih urah. Na vprašanje, ali drži, da je izplačani znesek v višini 50 tisoč evrov, pa so nam odgovorili samo: »Vaša navedba ni točna.«

Seveda, davkoplačevalci bi si zaslužili še kakšno pojasnilo o tej temi. Grehe, ki so v izključni domeni nekdanjih uprav in nadzornih svetov, morajo poravnati državljani. Factor banka je tako (kljub slabemu finančnemu stanju) maja 2012 kupila stoodstotni delež KD Banke, ki je bila takrat v lasti KD Group Matjaža Gantarja. Za ta posel se je odločila, čeprav je KD Banka pred tem poslovala negativno v letu 2010 (3,65 milijona evrov manka) in v letu 2011 (3,8 milijona evrov primanjkljaja). Leta 2011 je KD banka izvedla slabitve v vrednosti 880 tisoč evrov, slabih kreditov (kategorija D in E) pa je bilo za sedem milijonov evrov (ob portfelju kreditov, ki je znašal 32,3 milijona evrov). Čemu tak posel? Na to vprašanje nihče ne odgovarja, državljani pa plačujejo.