Kot je znano, Gregorju Židanu, ki je prestopil iz SMC v SD, očitajo kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ker je brez soglasja državnega zbora kot trener sodeloval na marčevskem evropskem prvenstvu za mlade. Poslanec z Nogometno zvezo Slovenije sicer ni sklenil nobene pogodbe, prav tako ni zahteval honorarja, prejel pa je plačanih 13 dnevnic po sto evrov in povračilo potnih stroškov.
Po mnenju večine poslancev naj bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z veljavno zakonodajo, a upravni in ustavni pravnik prof. dr. Rajko Pirnat je včeraj v Odmevih TV Slovenija pojasnil, da pravzaprav Židan ni storil nič nezakonitega.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 26. členu določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi: »Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko poklicni funkcionar opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače.«
Gregor Židan
V nadaljevanju piše, da »funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca oziroma skelen pogodbo za opravljanje ene od naštetih dejavnosti, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica.«
Posebej je treba biti pozoren na del stavka »razen v primerih športne in publicistične dejavnosti…«, saj to pomeni, da se poslanec lahko še naprej ukvarja s športno dejavnostjo, ne da bi za to pridobil ustrezno dovoljenje državnega zbora. Enako velja tudi za publicistično dejavnost, vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem.
To pomeni, da se Gregor Židan lahko ukvarja z nogometom, podobno kot lahko poslanci npr. pišejo knjige (prvak SDS Janez Janša je kot poslanec napisal kar nekaj knjig, v prejšnjem mandatu roman Noriško kraljestvo), nekateri imajo kmetije in zaradi tega prav tako ne kršijo zakona.
Tudi zakon o poslancih ne omenja športne ali publicistične dejavnosti, temveč zgolj »opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del.« Zakon o poslancih (ZPos) (pisrs.si) Zato ni nobene zakonske podlage, da bi državni zbor odvzel mandat poslancu Gregorju Židanu.
Toda vladajoče koalicije to pravzaprav niti ne zanima, saj iščejo zgolj razlog, da bi mu odvzeli mandat zaradi domnevne kršitve zakonodaje, nato pa bi na njegovo mesto ustoličili Heleno Kujundžić Lukaček, zvesto SMC in njenemu prvaku Zdravku Počivalšku. Z njeno pomočjo bi lahko prišli do manjkajočega 46. glasu za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.
Seveda bi se Gregor Židan pritožil na ustavno sodišče, ki bi težko razsodilo drugače kot v primeru nezakonitega odvzema poslanskega mandata Janezu Janši leta 2014, vprašanje pa je, koliko časa bi ustavni sodniki potrebovali za odločitev. Če bi medtem državni zbor razrešil predsednika državnega zbora in izvolil novega, bi potem morali razsojati še o zakonitosti tega glasovanja, saj bi odločilni glas dala poslanka z nezakonitim mandatom.
V vsakem primeru pa bi moral tako o odvzemu mandata Gregorju Židanu kot o potrditvi mandata Heleni Kujundžić Lukaček po mandatno-volilni komisiji odločiti še državni zbor. Ker v zakonu o poslancih ne piše posebej, da za odločitev potrebuje absolutno večino glasov (najmanj 46 poslancev), bi torej zadostovala navadna večina poslancev (več glasov za kot proti).
