Konec februarja se izteče šestletni mandat varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek-Travnik. Na poziv zdaj že bivšega predsednika republike Danila Türka za zbiranje predlogov možnih kandidatov za novega varuha človekovih pravic je sicer prispelo 26 predlogov. Med drugimi se za to mesto potegujejo nekdanji direktor vladnega urada za narodnosti Stane Baluh, sedanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, velenjska tožilka, poznana predvsem po primeru koroške deklice, Aleksandra Štiblar in nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.
Čebašek-Travnikova se na poziv ni prijavila, pač pa sta jo kot kandidatko predlagala Združenje Forum romskih svetnikov Slovenije in Eko krog, a soglasja k kandidaturi ni dala. Je pa pozneje dejala, da bi se bila pripravljena pogovarjati o ponovni kandidaturi, če bi jo predsednik republike o tem povprašal. Mandat Čebašek-Travnikove je zaznamovalo predvsem prizadevanje za projektu Zagovornik - glas otroka, za katerega si sicer Čebašek-Travnikova prizadeva, da bi prerasel v inštitucijo, ter opozarjanje glede razmer Romov. Mnogi pa so ji očitali, da je bila kot varuhinja človekovih pravic premalo glasna oz. preveč medla.
Varuha izvoli DZ z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, kandidata pa predlaga predsednik republike. Predsednik lahko za varuha oziroma varuhinjo predlaga tudi več kandidatov, odloči pa se lahko tudi za nekoga, ki se ni prijavil na razpis. Predsednik Borut Pahor bo sicer v četrtek začel s posvetovanji z vodji poslanskih skupin glede izbire kandidata.
Hkrati bodo v četrtek tudi stekla posvetovanja Pahorja z vodji poslanskih skupine glede kandidata za prvega namestnika predsednika računskega sodišča. Sedanjemu prvemu namestniku Tomažu Veselu se namreč mandat zaključi v začetku februarja, v začetku junija pa še mandat predsedniku računskega sodišča Igorju Šoltesu.
Računsko sodišče je v času, ko ga je vodil Šoltes, izdalo več mnenj s pridržkom za končne račune proračunov, pa tudi negativno mnenje za zaključni račun za leti 2008 in 2009. Na pobudo računskega sodišča je leta 2010 tudi stekel postopek razrešitve takratnega ministra za okolje Karla Erjavca, ki je nato sam odstopil s tega mesta. Poleg tega je računsko sodišče pod vodstvom Šoltesa leta 2008 pozvalo k začetku postopka za razrešitev Erjavčevega predhodnika na tem mestu Janeza Podobnika, leta 2011 pa tudi k razrešitvi nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča. Oba sta sicer kljub pozivu ostala na stolčkih do konca mandata vlade.
Kandidata za predsednika kot tudi za namestnika predsednika računskega sodišča predlaga predsednik. DZ o predlaganem kandidatu s tajnim glasovanjem odloča v 30 dneh po predložitvi predloga. Kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev. Člani računskega sodišča so sicer predsednik računskega sodišča ter dva namestnika, vse pa imenuje državni zbor, in sicer za mandatno dobo devetih let.
Novembra pa Ernestu Petriču se izteče triletni mandat na mestu predsednika ustavnega sodišča. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki ustavnega sodišča izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. Volitve morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika ustavnega sodišča. Petrič pa sicer ostaja ustavni sodnik do leta 2017.
V času, ko je ustavnemu sodišču predsedoval Petrič, je sodišče odločalo o več odmevnih primerih, predvsem so bile odmevne odločitve glede dopustnosti referendumov. Tako je ustavno sodišče v preteklih treh letih med drugim dovolilo referendum o pokojninski reformi in družinskem zakoniku, medtem ko je pred kratkim odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo zakona o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumu nastale protiustavne posledice. Zaradi te odločitve je na sodišče letelo več očitkov. Odmevna je bila tudi odločitev ustavnega sodišča iz leta 2011 o ustanovitvi občine Ankaran.
Julija se izteče šestletni mandat guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu. Med drugim so njegov mandat zaznamovali očitki, da Banka Slovenije ni ustrezno opravila svoje naloge pri nadzoru bančnega sistema pred krizo in kopičenja nevarnih neravnovesij v sistemu, med krizo pa je pretirano zaostrila svoje zahteve in tako še dodatno omejila posojilno dejavnost bank ter s tem gospodarske težave.
Neuradno se omenjajo nekateri kandidati, ki bi Kranjca lahko nasledili na tem mestu. Guvernerja Banke Slovenije sicer imenuje DZ na predlog predsednika republike. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev. Mandat guvernerja traja šest let, potem pa je lahko ponovno imenovan na to mesto.
Aprila se bo iztekel drugi štiriletni mandat prvemu možu pokojninske blagajne Marijanu Papežu. V preteklem mandatu je Papež sodeloval pri pripravi obeh pokojninskih reform. Razpis za generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo objavljen konec januarja, sicer pa je Papež napovedal, da se bo potegoval tudi za tretji mandat na tem mestu. Generalnega direktorja Zpiza imenuje svet zavoda,k imenovanju pa mora dati soglasje še vlada.
Nekaj kadrovskih menjav se obeta tudi na področju zdravstva. Z začetkom aprila se izteče mandat generalni direktorici Onkološkega inštituta Ljubljana Ani Žličar. Na razpis za to funkcijo sta se prijavila Jurij Jež in Janez Remškar. Jež je do sedaj zasedal menedžerska mesta v Mercatorju, Pivovarni Union in Semenarni Ljubljana. Remškar pa je trenutno svetovalec strokovne direktorice v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana ter predsednik sveta onkološkega inštituta, v preteklosti pa je bil med drugim direktor direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje in direktor Splošne bolnišnice Jesenice.
Žličarjeva se za vnovični mandat ne poteguje, razlogov za odločitev pa noče razkriti. Sicer pa je njen mandat zaznamovala selitev inštituta v novo stavbo ter nato težave z zarjavelim vodovodom v novih prostorih. Prav tako je v njenem mandatu v javnosti odmeval upravni nadzor nad inštitutom.
Poleti pa se izteče štiriletni mandat generalnemu direktorju največje bolnišnice v državi, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simonu Vrhuncu. Njegov mandat je zaznamovalo krčenje sredstev bolnišnicam in zaradi tega iskanje notranjih prihrankov v bolnišnici. Hkrati so na UKC Ljubljana v času Vrhunca uspeli pomembno skrajšati čakalne dobe.
Generalnega direktorja UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta v Ljubljani imenujeta sveta zavodov, k temu mora dati soglasje še vlada.