Glede na podatke, ki jih je v sredo ob sklicevanju na poročilo Banke Slovenije objavila televizija POP TV, imajo v Novi Ljubljanski banki (NLB) največ slabih posojil SCT, Zvon 1 Holding, Primorje, T2 in Vegrad AM, skupno pa obseg slabih posojil znaša 2,09 milijarde evrov.
Po poročanju televizije banki največ dolguje SCT, in sicer 187 milijonov evrov, zavarovanje znaša 39 milijonov evrov, Zvon 1 Holding dolguje 115 milijonov evrov, vsota vseh zavarovanj je 35 milijonov evrov, Primorje dolguje 100 milijonov evrov, zavarovanje znaša 52 milijoni evrov.
"Navedbe o višini 'slabih posojil' pri posameznih komitentih NLB ne držijo," so se danes odzvali v banki in dodali, da so tipičen primer podjetja v gradbenem sektorju.
Ta imajo po navedbah banke v primerjavi z odobrenimi krediti velik obseg različnih (še nekoriščenih) garancij za dobro izvedbo in odpravo napak. Te skupaj s krediti predstavljajo celotno izpostavljenost banke do podjetja, zavarovanja pa so praviloma dana le za kreditni del izpostavljenosti, pravijo.
"Primerjanje celotnega obsega izpostavljenosti z obsegom zavarovanj za dane kredite in sklepanje, da so 'krediti' zelo slabo zavarovani, torej ne vzdrži," je zapisala banka.
V NLB je vrednost zavarovanj pri slabih kreditih praviloma ocenjena po likvidacijski vrednosti, kjer pri nepremičninah uporablja diskonte do 70 odstotkov na ocenjeno tržno vrednost. "Zaradi tako konservativnega pristopa pri vrednotenju zastavljenega premoženja lahko pride do (pre)hitre ocene, da so krediti slabo zavarovani," pravijo v banki.
Dodajajo, da se spremembe vrednosti zavarovanj izvajajo redno v času trajanja posojil, kar v aktualnih okoliščinah pogosto pomeni, da je bila vrednost zavarovanj v trenutku odobritve kredita praviloma bistveno višja.
NLB še poudarja, da pri odobritvi kredita banke primarno preverjajo, ali je podjetje sposobno vrniti posojilo s prihodki iz svoje osnovne dejavnosti. "Če je temu tako, zavarovanje niti ni potrebno in v nekaterih primerih služi le kot sekundarni vir poplačila v primeru težav pri poravnavanju obveznosti," pravijo.
Banka glede izpostavljenosti navaja podatke za konec leta 2011, ki so objavljeni tudi v letnem poročilu. NLB je imela takrat okoli 18 odstotkov oz. okrog 1,9 milijarde evrov slabih posojil. Na to je oblikovala okoli 1,2 milijarde evrov rezervacij.
NLB pravi, da so v segment slabih posojil po interni metodologiji razvrščena vsa posojila, kjer komitenti zamujajo s plačili več kot 90 dni, in posojila do komitentov, ki so klasificirani kot D in E boniteta. Nekatera od slednjih komitenti odplačujejo, pravi banka in dodaja, da je to, v kolikšni meri bodo ta posojila vrnjena, odvisno od splošnih ekonomskih pogojev, postopkov prestrukturiranja podjetij in nazadnje tudi izterjave.
Za garancije je pričakovati, da bodo unovčene le, če dela ne bodo izvršena oziroma če se pokažejo napake za izvedena dela v garancijskem roku, so zapisali.
Banka še dodaja, da posameznih podatkov, dejstev in okoliščin o svojih komitentih ne more razkrivati, ker je to v nasprotju z veljavnimi predpisi in dobro bančno prakso.