Drenikova zahteva, "da s seje državnega zbora umakne poročilo oziroma obravnavo poročila Knovs. Prav tako zahtevamo tudi umik tega poročila s portala državnega zbora in pa seveda opravičilo komisije oziroma predsednika Knovsa," je zahteve svoje stranke povzel njen odvetnik Roman Završek.
"Zato, ker sem pisal resnico, za to naj se opravičim," je za MMC dejal predsednik Knovsa Matej Tonin. "Ko je enkrat s svojimi pogovori že škodovala Sloveniji, očitno zdaj želi še drugič. Pač meni se zdijo te stvari izjemno nenavadne in tudi žalostne po eni strani."
Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je v parlamentarni postopek vložila Levica, odbor DZ pa ga je bistveno preoblikoval z dopolnili koalicije. V predlog so vnesli uvedbo pavšalnega prispevka v višini 29 evrov. To naj bi bil prvi korak, v naslednjem pa koalicija napoveduje solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka.
A kot kaže, tudi v koaliciji niso enotni glede obravnave predloga. Poslanec DeSUS Ivan Hršak je na današnjem kolegiju predsednika DZ predlagal umik te točke dnevnega reda z decembrske seje. V DeSUS namreč zaupajo ministru za zdravje Alešu Šabedru, da bo v prihodnjih slabih treh mesecih pripravil celovito prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in obenem uredil tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Ko bo predlog ministrstva v postopku, bi DeSUS predlog Levice zavrnil.
Za prenos te točke dnevnega reda vsaj na januarsko sejo se je na kolegiju zavzel tudi poslanec SNS Dušan Šiško.
Kolegij danes o predlogu DeSUS ni glasoval, saj lahko po poslovniku DZ predlog zakona s seje DZ umakne le poslanska skupina, ki je uvrstitev na dnevni red predlagala. V tem primeru je to Levica, ki pa pričakuje obravnavo predloga. Poslanci sicer v začetku plenarne seje potrjujejo predlog dnevnega reda.
Hršak je v izjavi za STA po kolegiju napovedal, da se bodo v poslanski skupini še pogovorili o nadaljnjih poslovniških možnostih in se na seji ustrezno odzvali. Prav tako se bodo še pogovorili o podpori predlogu zakona Levice, če bo ostal na dnevnem redu.
DZ bo na decembrski seji med drugim opravil tudi drugo branje predloga poroštvenega zakona za drugi tir Divača-Koper ter del tretje razvoje osi. Skupna vrednost projektov je 1,9 milijarde evrov, zakon pa predvideva poroštvo v višini 777 milijonov evrov.
Na dnevnem redu je tudi poročilo o obveščevalni in protiobveščevalni dejavnosti med arbitražnim postopkom o meji med Slovenijo in Hrvaško. Ta točka dnevnega reda ima oznako tajno, objavljen pa je javni del, v katerem je odgovornost za prisluškovalno afero v arbitraži padla predvsem na tedanjo slovensko agentko v postopku Simono Drenik Bavdek. V DZ so za STA potrdili, da so v zvezi z objavljenim delom omenjenega poročila prejeli njeno pismo oz. pismo odvetniške družbe, ki jo zastopa.
Podrobnosti ne razkrivajo, iz njihovih pojasnil pa izhaja, da jo je med drugim zmotila umestitev točke na dnevni red plenarne seje. Kot so namreč pojasnili, je predsednik DZ Dejan Židan za mnenje v zvezi s tem zaprosil zakonodajno-pravno službo, se posvetoval z vodji poslanskih skupin in podpredsedniki DZ ter pridobil stališče predsednika Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) Mateja Tonina. Poročilo je bilo skladno s terminskim programom dela DZ za december uvrščeno v gradivo za sklic redne decembrske seje DZ, čemur kolegij predsednika DZ na današnji seji ni nasprotoval, so še navedli v DZ.
Tema je sicer zadnje tedne odmevala v javnosti. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je policijo in okrožno državno tožilstvo obvestila o sumu, da je pri objavi javnega dela poročila Knovsa o zapletih v arbitražnem postopku prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov.
DZ bo obravnaval tudi predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med drugim izboljšuje položaj družin, kjer je mati ob rojstvu nezaposlena, in položaj študentskih družin. Odbor DZ je sicer v sredo podprl tudi nekaj opozicijskih dopolnil, ki pa so po navedbah ministrstva težka 13,5 milijona evrov, ki jih v proračunu za leto 2020 ni. SMC za primer, da jih ne bodo mogli financirati, napoveduje dopolnila za vrnitev na predlog vlade.
Odbor je med drugim na predlog NSi sprejel dopolnilo, po katerem bi pomoč ob rojstvu znašala 500, in ne le sedanjih 280 evrov. Sprejeli so tudi dopolnilo Levice, da višja nadomestila in starševski dodatek ne bodo veljali šele za starše otrok, rojenih po 1. januarju 2022, ampak že za starše otrok, rojenih po 1. januarju 2020.
Poslanci bodo opravili tudi drugo branje predloga dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, po katerem bi med osebne okoliščine, za katere ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela, dodali spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan. S tem bi izenačili zaposlene v zasebnem in javnem sektorju.
DZ bo razpravljal tudi o odgovoru ministrice za infrastrukturo v funkciji ministrice brez resorja, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenke Bratušek na poslansko vprašanje Zvonka Černača (SDS) v zvezi s prihodnjo finančno perspektivo.
Kolegij predsednika DZ je danes potrdil tudi terminski plan DZ za januar in odprl nekatere druge teme. Med drugim se je poslanec SMC Jani Möderndorfer obregnil ob Židanov poziv premierju Marjanu Šarcu, da vlada v Sloveniji razglasi podnebno in okoljsko krizo. Poslanca, ki sicer nima nič proti pobudi, čudi, da Židan o tem ni prej razpravljal vsaj z vodji poslanskih skupin. Po njegovem mnenju bi bilo verodostojno, da bi v DZ tudi sami sprejeli okoljske ukrepe. Naštel je nekaj primerov, med drugim, da v DZ uporabljajo star sistem žarnic in v straniščih tudi pri belem dnevu "kot v kapelici" gorijo luči.
Podpredsednik DZ Branko Simonovič (DeSUS), ki je vodil kolegij, je napovedal, da bo z Möderndorferjevo pobudo seznanil Židana.