NLB državo poziva, naj zaščiti banko pred hrvaškimi sodišči

Vodstvo banke o podrobnostih glede postopkov zaradi tožb glede prenesenih deviznih vlog na hrvaških sodiščih ni moglo javno govoriti.

Člani komisije so odločili, da sejo zaprejo za javnost, tako da ta sedaj poteka za zaprtimi vrati.

Vodstvo banke je na odprtem delu opozorilo, da banka ni zaščitena. "Kljub navedbam v pravnem in ustavnem redu Republike Slovenije banka de facto ni zaščitena za primere negativnih razsodb in morebitne rubeže njenega premoženja na Hrvaškem," je opozoril Brodnjak.

Z razpleti sodb in dejstvom, da te zaščite ni, so pogojene tudi kakršnekoli rezervacije in vpliv na kapitalsko ustreznost banke, je poudaril.

"Neodvisno od postopkov morebitne privatizacije banke pa bi jaz v primeru, da bi volkovi napadli mojo drobnico, to zaščitil z dovolj zanesljivo ograjo," je dejal Brodnjak.

Po njegovih besedah je lanski poizkus prodaje jasno pokazal, da je brez zaščite vpliv na prodajno ceno tako velik, da bi slovenski davkoplačevalci "paket" učinkov sodb plačali v celoti in vnaprej, tudi če bi sodni postopki kasneje pokazali drugače. Investitorji namreč niso pripravljeni čakati na dokončni razplet, zato ceno ustrezno znižajo.

Medtem ko naj bi po neuradnih informacijah na Hrvaškem v enem primeru tožbeni znesek od NLB izterjali z izvršbo, drugega pa naj bi NLB plačala, je prvi nadzornik NLB Karpe danes zagotovil, da v banki poznajo ustavo in da banka ni naredila ničesar nezakonitega.

Več javno ni želel povedati, predvsem zaradi občutljivosti zadeve in vpliva na odnose s Hrvaško. Poudaril je, da si "NLB ne sme privoščiti, da bi bila plenjena ali rubljena", in da "moramo banko zaščititi pred takšnimi potezami".

Brodnjak je dejal, da bi lahko javno razkrivanje že izvedenih ali načrtovanih aktivnosti banke v sodnih postopkih dodatno poslabšalo položaj banke v nadaljnjih postopkih. "Zagotavljam vam, da banka v teh postopkih uporablja in bo še uveljavljala vsa razpoložljiva pravna in komunikacijska sredstva v domovini in v mednarodnem kontekstu," je dejal poslancem.

V SDS in NSi so v DZ vložili predlog ustavnega zakona, s katerim bi dopolnili ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. Predlagajo, da bi NLB prepovedali izplačilo kakršnihkoli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB. Če bi do njih vendarle prišlo, pa bi morala na podlagi odločitve vlade prek Finančne uprave RS (Furs) nemudoma slediti kompenzacija. Furs naj bi ta denar izterjal od hrvaških družb v večinski državni lasti, poleg tega pa naj bi vlada uvedla sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale operacionalizirati nezakonite sodbe hrvaških sodišč. Zunanji minister Karl Erjavec je pobudo SDS in NSi v sredo podprl, vlada pa se do nje še ni opredelila.

Janez Janša (SDS) je izrazil presenečenje, da je NLB pet let po memorandumu iz Mokric (v katerem sta se državi dogovorili, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog uredili v okviru nasledstva) in 24 let po sprejetju ustavnega zakona (ki med drugim določa, da NLB in Nova KBM nista pravni naslednici LB in KBM ter tako nimata morebitnih obveznosti, ki bi izšle iz vprašanja prenesenih vlog) očitno eno od tožb plačala. "To se ne bi smelo zgoditi," je bil kritičen.

Janšo tudi preseneča, da se vlada, kljub temu da ustava in zakon še veljata, še vedno pogovarja o oblikovanju rezervacij za morebitno kritje vseh izgubljenih tožb ter da v dveh tednih še ni dala ustreznih pojasnil.

Tudi v NSi so bili po besedah Jožeta Horvata (NSi) začudeni, da naj bi do plačila prišlo, saj da za to ni pravne podlage, in da vlada kot skupščina o tem nič ne ve. Poudaril je, da morajo v času, ko neka druga država ne spoštuje mednarodnih dogovorov, braniti interes Slovenije.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj je povedal, da je vlada "sprejela niz ukrepov, nekatere pa še pripravlja", da bi zaščitila kapitalsko naložbo v NLB. Za kakšne ukrepe konkretno gre, na javnem delu seje ni mogel govoriti. Ponovil je načelno stališče ministrstva, da bi bilo kakršnokoli plačilo v nasprotju s slovenskim pravnim redom in sklenjenimi pogodbami.

Alenka Bratušek (NP) je dejala, da v zavezah Evropski komisiji ob državni pomoči NLB v letu 2013 ni nič takšnega, česar ne bi DZ sprejel že leto prej - ko je potrdil prodajo 75 odstotkov minus ena delnica banke. Glede morebitnega plačila za tožbo na Hrvaškem se je vprašala, ali je vlada kot predstavnik lastnika za to vedela in kaj vlada namerava.

Podporo omenjeni dopolnitvi ustavnega zakona je izrazil pooblaščeni visoki predstavnik za nasledstvo Andraž Zidar z ministrstva za zunanje zadeve, ki pa je ocenil, da je treba rešitve še dodatno strokovno preučiti. Poudaril je, da gre za "resne mednarodnopravne zaveze obeh strank, ki niso bile uresničene", zato bi morali o tej zadevi obvestiti Evropsko komisijo.

Bratuškova pa se je ob tem vprašala, zakaj je morala dopolnitev ustavnega zakona predlagati opozicija, če se vsi strinjajo, da predstavlja rešitev.

Predstavnik Slovenskega inštituta za revizijo Luka Kumer je medtem glede oblikovanja rezervacij pojasnil, da revizor presoja, ali je ocena poslovodstva, ki oblikuje morebitne rezervacije, osnovana zgolj na podlagi pričakovanja, kakšen bo izid določene zadeve. Iz letnega poročila NLB po njegovih besedah izhaja, da je revizor temu namenil veliko pozornosti in očitno sprejel oceno poslovodstva, da rezervacije niso potrebne.