Glede na to, da ste bili med prvimi zdravniki, ki so zdravili bolnike s kovidom-19, ste tudi sami takoj na začetku ob izbruhu virusa zboleli za isto boleznijo. Spomnim se, da ste nekje pripovedovali, da ste otroku doma menjali pleničko, a niste absolutno ničesar zavohali, izguba vonja in okusa pa je bila ena od prvih simptomov kovida-19. Kako se danes spominjate časov, ko se je vse to dogajalo?

Izkušnja s kovidom-19 je bila ena najbolj stresnih doživetij v zadnjih petih letih, če ne celo v vsem življenju. Kot ste omenili, bila sem ena prvih, ki so se s tem virusom okužili, in to je bil še prvi naivni sev, ko niti nismo vedeli, kaj pravzaprav vse okužba lahko povzroča. In ne samo to, bila sem tudi prva na infekcijski kliniki, ki se je s kovidom-19 okužila, in to me je nekako stigmatiziralo. Sodelavci so iskali razloge, kako sem se okužila, kje sem se vendar okužila in tako dalje. No, jaz še danes ne vem, kje sem se okužila, zagotovo se nisem od svojih treh majhnih otrok, kajti ob testiranju so bili otroci negativni, tako da sem se najverjetneje res okužila v službi.

En teden pred okužbo z virusom kovid-19, sem bila pozitivna glede gripe. To je bilo že po cepljenju, zato je šlo za zelo blago okužbo, malo čez 37 stopinj vročine sem imela in nekaj izcedka iz nosu, in ravno tedaj se je začela vsa drama s kovidom-19, a kot infektologinja sem zelo kmalu dobila vprašanje iz službe, kdaj pridem spet delat. Tako sem se odločila, da prekinem bolniško odsotnost in odšla nazaj v službo.

Delali smo v skafandrih. Imela sem glavobol, svetloba me je motila, vročina je začela počasi naraščati in potem, tretji dan, ko sem opravila bris za respiratorne viruse, se je izkazalo, da sem pozitivna. Ne za gripo, ampak na kovid-19. Dodatno sem postala še tarča govoric, da bolna hodim v službo in ogrožam svoje sodelavce ... To so bili zame osebno izjemno stresni in neprijetni časi.

Zaradi gripe je bila vaša imunost verjetno zmanjšana?

Takrat sem prvič spoznala ta virus, skratka, nisem imela delne imunosti zaradi učinkov cepljenja ali poprejšnje prebolevnosti, ja, moja imunost je bila zmanjšana. Danes tudi vemo, da okužba s kovidom-19 in gripo lahko poteka hkrati in je kombinacija lahko tudi hujša, kot bi bila posamična okužba. Za to hkratno okužbo imamo tudi poseben izraz, in sicer flurona.

Več študij je dokazalo, da je potek hkratnih virusnih okužb, torej kovida-19 in recimo gripe, RSV- virusa, adenovirusa, težji in se večkrat za bolnike konča s potrebo po umetnem predihavanju ali celo s smrtjo. Ob prvi okužbi s kovidom-19 prvih nekaj dni nisem imela hudih simptomov. Prvi trije dnevi so bili relativno blagi, nato se je začelo resno stopnjevati. Težko sem dihala, stiskalo me je v prsnem košu, imela sem neznosne pekoče bolečine v križu in hrbtu in vsak dan temperaturo več kot 38 stopinj.

Primož Lavre

Ostala sem sama doma s tremi majcenimi otroki, vsi kontakti z drugimi so bili seveda prepovedani zaradi stroge karantene. Po stopnicah sem komaj hodila zaradi zadihanosti in močno pospešenega srčnega utripa. Na to, da sem izgubila vonj, me je opozorila starejša hčerkica, sama tega niti nisem zaznala. Izkašljevala sem kri. Z veliko težavo sem opravljala vsakdanja dela, na primer skuhala za otroke, vročina pa se mi je kar vlekla.

Ne vem, koliko je bilo zraven še strahu, saj smo po televiziji vsak dan dobivali nova poročila o poteku bolezni, o situaciji v Bergamu in na Kitajskem. Takrat so začeli poročati, da do najhujšega poslabšanja pride okoli desetega dne. Čakanje na deseti dan je bilo peklensko, še danes ne vem, ali me ni dodatno stiskalo v pljučih tudi zaradi samega strahu.

Ko je vročina končno po desetih dneh padla, sem sodelavcem in družinskim članom poročala o čezmerni utrujenosti. Takrat še nismo vedeli, da je šlo za dolgi kovid-19. Imela sem vse simptome: lasje so mi izpadali, nohti so se mi lomili, mučila me je neprestana utrujenost, ničesar nisem mogla normalno narediti, razen tega, da sem se ulegla na kavč in počivala. Fizično sem bila slabše zmogljiva, hitro sem se zadihala. Dva meseca po začetku bolezni je računalniška tomografija še vedno pokazala spremembe na pljučih.

Težave so trajale približno šest mesecev, a moram povedati, da okolica tega ni ravno dobro sprejela. To me je na začetku močno prizadelo, ker marsikdo ni imel razumevanja za bolezen. Dobila sem različne komentarje, da sem lena, se izogibam delu in se »izgovarjam« na »svojo bolezen«. Ob tem naj omenim, da sem ves čas hodila v službo in kot vsi ljudje opravljala osemurni delovnik, nisem pa opravljala nočnega dela, ker tega dejansko nisem bila fizično sposobna. Pridobila sem mnenje Kliničnega Inštituta za medicino dela, prometa in športa, da začasno ne morem opravljati nočnega dela. Skratka, še danes lahko povem, da kovid-19 ni nedolžna bolezen.

Tudi shujšali ste v tistem času zaradi kovida-19?

Tudi to, v dobrih šestih tednih sem izgubila sedem kilogramov. Danes je zadeva, kar se tiče kovida-19, drugačna. Po wuhanskem valu smo šli čez alfa val, delta val, in na srečo tako patogeni sevi, kot sta bila slednja, trenutno ne krožijo, ne vemo pa seveda, v katero smer bo šlo v prihodnosti. Pri kovidu-19, tako kot pri vseh drugih virusih, lahko pride do mutacij in posledično se lahko pojavi sev, ki bo teoretično še nevarnejši od tistih, ki smo jih do danes že spoznali. To se je na primer zgodilo v času španske gripe leta 1918/19, ko je po ocenah umrlo pet odstotkov svetovne populacije.

Pri kovidu-19, tako kot pri vseh drugih virusih, lahko pride do mutacij in posledično se lahko pojavi sev, ki bo teoretično še nevarnejši od tistih, ki smo jih do danes že spoznali.

Kovid-19 tudi danes ostaja nevaren za tiste, ki so imunsko oslabljeni, za starostnike in za tiste, ki imajo kronične bolezni. Na intenzivnih enotah sicer ni več toliko obolelih kot jih je bilo v času kroženja alfa in delta seva, še vedno pa sprejemamo bolnike zaradi virusa kovid-19 tudi na oddelke intenzivne terapije, kakor tudi v ambulantah vodimo bolnike z dolgim kovidom-19. Danes raziskujemo tudi vpliv genetike na dovzetnost in izraženost simptomov dolgega kovida-19. Tudi v Sloveniji bomo v sodelovanju s fakulteto za farmacijo naredili raziskavo, s katero bomo skušali opredeliti, ali so tudi pri Slovencih glede dolgega kovida-19 prisotne določene genetske predispozicije.

Kolikokrat ste sploh preboleli ta virus?

Dvakrat. Prvič je bilo zelo hudo, kar sem že opisala, drugič pa je bil banalen prehlad, ki je trajal kakšne tri dni, po petih dnevih je bil bris že negativen. Ampak do takrat sem že bila štirikrat cepljena.

Kaj bi odgovorili tistim, ki širijo blodnje, ja, naj mi kdo ne zameri, ampak prav tako se moram izraziti, blodnje, da je v cepivu čip in podobne traparije?

Takole, mRNA-cepiva so v bistvu nova vrsta cepiv, ki so se začela široko uporabljati med pandemijo, verjetno je to eden od razlogov, da so v javnosti vzbudila več nezaupanja. Marsikomu se je zdelo, da nas »farmacija« izkorišča za poskusne zajčke. Ampak to ne drži. Preden so se ta cepiva začela množično uporabljati v boju proti kovidu-19, je bilo že prej za nami vsaj 15 let kliničnih raziskav teh cepiv. In mRNA-cepiva so pravzaprav ena najbolj varnih cepiv. Cepivo ima navodilo za sintezo proteinov na mestu injekcije, na katerega nato naš imunski sistem odreagira s tvorbo zaščitnih protiteles, s katerimi se telo nato brani pred okužbo. Molekula za zapis tega proteina ne vstopa v celice ali jedro in v maksimalno treh tednih razpade, skratka izgine, ni je več v telesu.

Primož Lavre

Vedeti je treba tudi, da mRNA-cepiva nimajo nobenih dodatnih primesi, kot so adjuvanti, na primer aluminij in razni antibiotiki, s katerimi so lahko povezani določeni neželeni stranski učinki in so prisotni v nekaterih »starih« cepivih. Vsega tega mRNA nimajo. Skratka, ta cepiva so prav zares ena najbolj varnih cepiv, kar jih sploh poznamo. Spomnim naj tudi, da sta raziskovalca, ki sta odkrila tehnologijo mRNA-cepiv lani prejela tudi Nobelovo nagrado za medicino.

Kljub temu vedno obstaja možnost zapleta, a ne? Kot pri vsaki stvari v življenju? Znanstvenik dr. Gorazd Pretnar mi je povedal, da se on ni dal cepiti proti kovidu-19, ker je vedel, da obstaja možnost krvnih strdkov? Ampak tudi če poješ lekadol, obstaja možnost, da stakneš cirozo jeter?

Cepiva se uvrščajo v širšo skupino zdravil, kar pomeni, da so zdravila. In pri vsakem zdravilu so možni neželeni stranski učinki. Vedno je treba pretehtati, kaj je bolje: da zbolimo in imamo vse stranske učinke bolezni ali da se damo cepiti in tvegamo morebitne stranske učinke cepiva. To, da bomo dobili krvni strdek, če prebolimo kovid-19, je statistično veliko bolj verjetno, kot pa če se cepimo proti kovidu-19. Rezultati raziskav so pokazali, da strdek po cepljenju utrpi okoli 0,1 odstotka cepljenih. Pri bolnikih, ki so zaradi kovida potrebovali zdravljenje v intenzivni enoti, pa smo ugotavljali prisotnost krvnih strdkov pri do 40 odstotkih, pri bolnikih, zdravljenih na navadnih oddelkih, pa pri približno 10odstotkih. Kot vidimo, je po cepljenju proti kovidu-19 ta možnost izjemno majhna.

No, pa vseeno, kolikšna je možnost krvnega strdka zaradi cepiva proti kovidu-19?

Res zelo majhna. Nastanek tromboze je lahko, celo pogosteje, povezan tudi z drugimi zdravili, na primer oralno kontracepcijo. Večje tveganje za nastanek tromboze imajo tudi nosečnice in porodnice, bolniki po operativnih posegih, bolniki z rakom, nepokretni, tveganje za nastanek tromboze pa znatno poveča tudi dolgo potovanje z letalom. Veliko se je govorilo o povezavi med cepljenjem in pojavom miokarditisa.

To, da bomo dobili krvni strdek, če prebolimo kovid-19,  je statistično veliko bolj verjetno, kot pa če se cepimo proti kovidu-19.

Stranski učinek miokarditisa – to je vnetje srčne mišice – po cepljenju proti kovidu-19 je bil vezan le na mRNA-cepiva, in večina primerov je bila opisanih pri določeni skupini populacije, in sicer pri mlajših moških in adolescentih, zaplet pa se je pogosteje pojavil po drugem odmerku cepiva. Kasneje je bilo narejenih veliko obsežnih raziskav, ki so ugotavljale pojavnost in tveganje za miokarditis po cepljenju in preboleli okužbi. In vse so prišle do enakega zaključka, da je verjetnost pojava miokarditisa po cepljenju značilno manjša kot verjetnost, da se okužba s kovidom-19 zaplete z vnetjem srčne mišice.

Kakšne poškodbe ali simptome po več letih, odkar ste preboleli kovid-19, še vedno čutite? Je še kaj ostalo v vas?

Sedaj ne čutim več nič posebnega, kajti ko sem okužbo prebolela drugič, sem tudi strah pred kovidom-19 izgubila. Verjamem v zaščito s cepljenjem in se zaradi tega tudi redno sezonsko cepim. S cepljenjem ne samo zmanjšamo možnost okužbe, temveč tudi zapletov, potrebe po hospitalizaciji, zdravljenju v intenzivni terapiji in nenazadnje zmanjšamo možnost za pojav dolgega kovida.

Teorij, od kod je virus prišel, je še vedno veliko. Nekateri trdijo, da je bil umetno ustvarjen v laboratoriju in je po nesreči prišel ven ali pa so ga namerno izpustili kot nekakšno testiranja biološkega orožja, spet drugi pravijo, da je že bil v naravi in je z živali prešel na človeka?

Jaz v teorije zarote ne verjamem. Virus je bil prisoten na vektorju,  in prišlo je do prenosa na človeka. S tem, od kod je virus prišel, se sama med pandemskim valom niti nisem veliko ubadala. Sars virusi so bili znani in se pojavljali že prej. Na prelomu tisočletja je bila epidemija virusa sars-cov-1 v Aziji, leta 2012 virusa mers v Savdski Arabiji.

Primož Lavre

Že leta 2020 je bil v reviji Nature, to je ena najeminentnejših medicinskih znanstvenih revij, objavljen članek, ki je z dobro mero verjetnosti dokazal da je sars-cov-2 rezultat naravne selekcije in ne rezultat namenske genetske manipulacije. Ko se je kovid-19 dogajal v najhujši luči, smo imeli toliko drugih problemov, ne glede na izvor virusa in teorije zarote smo se mi morali ukvarjati z zdravljenjem velikega števila zelo hudo bolnih, in v tistem hipu se ni zdelo posebej relevantno razmišljati, od kod je virus prišel.

Ali je res, da s topljenjem Antarktike človeštvu grozi čedalje več virusov, ki so milijone let zamrznjeni, s podnebnimi spremembami pa prihajajo na plano? Kako ogrožajoči so ti prebujeni virusi za človeka ali življenje na našem planetu?

Znanost ves čas napreduje, medicina tudi, in ko se soočamo z novimi virusi, velikokrat ugotavljamo, da so to pravzaprav že »stari«, le da smo jih mi šele sedaj odkrili. Druga plat dejstva, povezanega z globalnim ogrevanjem, pa je, da se epidemiologija virusni okužb spreminja. Zaradi čedalje toplejše klime se iz subtropskega in tropskega pasu tudi v zmerni pas širijo različne bolezni. Tudi v naših krajih se začenjajo pojavljati bolezni, ki jih prej nismo bili vajeni. En tak primer je hemoragična mrzlica denga ali »bone breaking fever«, ki smo jo pred 15 leti ugotavljali skoraj samo pri popotnikih, ki so se v Evropo vračali iz tropov.

Letos poleti so na primer v Italiji imeli izbruh avtohtone denge, to je denge, ki se je začela širiti v Italiji. Odkrili so več kot 200 primerov okuženih, a ne pozabimo, da je Italija v neposredni bližini Slovenije, center letošnje epidemije pa je bil v Toskani, Emiliji Romanji, en primer celo v Venetu. Prejšnje dve sezoni so primere odkrivali v Franciji. Pred skoraj 15 leti je bilo dokazanih deset primerov denge na Pelješcu, kar je ravno tako v naši neposredni bližini. Torej, klima se spreminja, in virusi se širijo proti nam.

Katera žival je v Sloveniji nevarnejša, komar ali medved?

Definitivno komar!

Kaj vse prihaja iz tropov v naše kraje s komarji? Katere bolezni?

Kot sem že omenila, virus denga, nato virus čikungunja, ki povzroča značilne izpuščaje in prizadetost sklepov, priča smo tudi posameznim primerom malarije. Čikungunja je do sredine prejšnjega desetletja veljala za tropsko bolezen, potem pa je bil večji izbruh v sosednji Italiji ter v naslednjih sezonah tudi v Franciji. V Evropi se pojavljajo tudi posamezni primeri malarije, ki niso iz tropov. Večkrat se sicer ukvarjamo z uvoženimi primeri malarije in pa tudi z letališko malarijo, to je okužba s okuženimi komarji, ki so pripotovali z letali iz endemskih krajev. Letos smo v Sloveniji ponovno dokazali prisotnost virusa zahodnega Nila, ki smo ga prvič pri nas odkrili leta 2014 in nato štiri primere leta 2018, in ponovno letos, ko smo spet odkrili nekaj primerov.

Tuberkuloza najbrž ne sodi v ta sklop?

Ne, je pa tako, da nekatere bolezni prihajajo zaradi sprememb klime, druge pa zaradi množičnih migracij in potovanj. Vemo, da je trenutna geopolitična situacija v svetu taka, da so migracije marsikje zelo intenzivne, še zlasti v Evropo. Tudi čez Slovenijo potekajo migracijski tokovi iz držav, kot so Indija, Bangladeš, Pakistan, nekaterih afriških držav, kjer je visoka prevalenca tuberkuloze.

Ukrajina je že ob izbruhom vojne imela eno najslabših precepljenosti proti nalezljivim boleznim v Evropi.

Podobno velja za evropsko vojno žarišče, Ukrajino. Ukrajina je že ob izbruhom vojne imela eno najslabših precepljenosti proti nalezljivim boleznim v Evropi. Slovenija sicer ni država, ki bi bila končni cilj večine pribežnikov, kot so na primer države Zahodne Evrope, med njimi tudi Italija. Tam je na primer lepo vidno, koliko primerov tuberkuloze je med priseljenci.

So ošpice lahko smrtonosne?

Seveda, pa še kako. Od 0,2–10 odstotkov okuženih umre. Lani je na svetu za posledicami okužbe z ošpicami umrlo več kot 100.000 ljudi, večinoma otrok, mlajših od pet let. Pred ošpicami nas odlično ščiti cepljenje. V Sloveniji imamo okoli 90-odstotno precepljenost proti ošpicam, kar pa žal vseeno ne dosega t. i. kolektivne imunosti. Ta naj bi v primeru ošpic znašala 95 odstotkov. Kolektivna imunost pomeni, da visoko imuna populacija pasivno ščiti tudi tiste posameznike, ki so močno ogroženi in se zaradi medicinskih razlogov ne smejo cepiti, ob visoki imunosti v populaciji pa se izbruh samodejno zaustavi. Marsikje pa so številke o precepljenosti mnogo nižje. Na primer v Srbiji in v Bosni in Hercegovini imajo v zadnjih mesecih povišano število okuženih.

Slovenija je z drugimi državami bivših republik Jugoslavije še vedno tesno povezana, potovanja so pogosta in seveda obstaja realno tveganje, da se ošpice pojavijo tudi pri nas. Letos smo imeli nekaj sporadičnih primerov, zadnji večji izbruha pa je bil pri nas v sezoni 2019/2022. Takrat so bili skoraj vsi oboleli necepljeni. Tudi norice so za odrasle izjemno nevarne, za otroke nekoliko manj kar se tiče pljučnih zapletov, ampak tudi pri njih so zoprne, saj srbijo, izpuščaj se lahko vname. Slovenija bo s 1. januarjem 2025 končno začela po obveznem programu cepiti proti noricam tudi otroke. Na to sem zelo ponosna. To so dobre novice, da se kljub vsemu v zdravstvu marsikaj premika tudi na bolje.

Dobro, katera je pa tista najhujša bolezen, ki bi iz tujine lahko prodrla k nam?

Če bo prišla denga, bo kar hudo.

Kaj pa flavivirus zika?

To je manjša možnost. V Evropi vsako leto dokažemo nekaj primerov okužb z virusom zika, večinoma v Franciji, a to so številke okuženih, ki jih preštejemo s prsti obeh rok.

Primož Lavre

Denga je nevarnejša, saj sodi v isto skupino virusov kakor ebola in povzroča t. i. hemoragično mrzlico. Slovenija je sicer endemično območje še za eno hemoragično mrzlico, in sicer hantan hemoragično mrzlico, bolj znano pod imenom mišja mrzlica. Z ogrevanjem podnebja se kaže tudi trend višanja števila letno dokazanih primerov.

Zdaj je sezona virusov, vsem po malem teče iz nosu in kašljamo, a če gremo k zdravniku, nam sploh ne zna povedati, za čem smo zboleli, ampak reče, da je neka viroza. Torej virusi tako hitro mutirajo, da vseh sploh ne moremo poimenovati, ampak samo rečemo, da gre za nekakšno virozo?

Če pogledamo klinično pomembne viroze, so tri: kovid-19, gripa in RSV. Vse druge viroze, na primer rinovirus, enterovirus, parainfluenca, metapnevnovirus in tako dalje, so virusne okužbe, ki jih zdravimo simptomatsko. Proti kovidu-19 in gripi imamo učinkovita in varna cepiva, obstajajo pa tudi specifična zdravila za zdravljenje obeh okužb. Proti RSV sicer nimamo zdravila, imamo pa od letos možnost cepljenja proti njemu.

Za RSV najpogosteje zbolevajo dojenčki, zaradi tega virusa na svetu umre več kot sto tisoč otrok letno. RSV je najpogostejši razlog za hospitalizacijo majhnih otrok. Od letos je pri nas možno cepljenje nosečnic proti RSV, tako da pasivno zaščitijo svoje novorojence oz. dojenčke do dopolnjenega šestega meseca starosti. Tudi v Sloveniji je najpogostejši razlog za hospitalizacijo majhnih otrok ravno RSV.

Spomnim se, da pred 30 leti o okuženih klopih skorajda ni bilo govora, danes pa je človeka strah iti v gozd, da ne bi staknil kakšnega klopa in zbolel za boreliozo ali meningitisom – od kod nenormalno naraščanje okuženih klopov?

No, številke dejansko ne kažejo porasta teh okužb. Glede na podatke NIJZ incidenca klopnega meningoencefalitisa celo upada. Več klopov, med njimi seveda tudi okuženih, pa se je začelo pojavljati zaradi tople klime. Toplejša klima privabi na plano več klopov. Včasih je bilo drugače, prišla je mrzla zima in klope pomorila, dokler je zima trajala, klopov ni bilo, dandanes so zime mile. Zdaj so zime kratke, pomlad hitro postane topla, opažamo, da se primeri klopnega meningoencefalitisa lahko pojavijo že izjemo zgodaj, že marca ali aprila.

Več klopov, med njimi seveda tudi okuženih, se je začelo pojavljati zaradi tople klime.

Prva klinična poročila o klopnem meningoencefalitisu segajo že v 19. stoletje, skratka, ne gre za nič novega, že davno smo poznali te majhne nevarne hudobe. No, res pa je, da je Slovenija država, ki je v EU v vrhu okužb, ki jih prenašajo klopi, ampak sami lahko naredimo zelo veliko proti temu in se zavarujemo, saj imamo tudi na tem področju brezplačno cepivo in se lahko damo cepiti. Letos so razširili možnost brezplačnega cepljenja proti KME, in sicer se brezplačno cepijo lahko vsi, rojeni med letoma 1970 in 1977 ter otroci, ki dopolnijo eno leto. Vsem pripadajo trije odmerki cepiva, kar zadostuje za bazično zaščito.

Do sedaj sva našteli že vrsto okužb in cepiv, ali lahko morda poveste, proti čemu vse se mora cepiti povprečen Slovenec, da bo varen?

To je zelo zanimivo vprašanje, kajti vedno smo se fokusirali na cepljenja otrok, sedaj pa se čedalje bolj zavedamo pomena cepljenja odraslih, saj s tem vplivamo tudi na kvalitetno, torej zdravo, zmogljivo starost in preprečujemo hospitalizacije, invalidnost, protimikrobno odpornost in nenazadnje prezgodnje smrti. No, sezonsko se je priporočljivo cepiti proti kovidu-19 in gripi ter proti pnevmokokim okužbam, ki so najpogostejši bakterijski povzročitelji bolezni, kot so pljučnica, vnetja srednjega ušesa in gnojni meningitis.

Koristno je tudi cepljenje proti RSV, tudi za starejše od 60 let, sploh tiste s pridruženimi kroničnimi boleznimi. RSV-virus je namreč tudi pri odraslih pomemben vzrok hospitalizacije in poslabšanja kroničnih bolezni, kot sta astma in popuščanje srca. Seveda je absolutno priporočljivo cepljenje proti klopnemu encefalitisu, saj, kot že rečeno, živimo na endemskem območju.

Primož Lavre

Pomembno je tudi cepljenje proti HPV. To je prvo cepivo, namenjeno izkoreninjenju raka. HPV je eden najpogostejših rakov pri mladih ženskah v rodni dobi. Tudi tu smo letos dosegli spremembo v programu cepljenja, in sicer se lahko brezplačno cepijo vsi zamudniki do dopolnjenega 26. leta starosti. Koristno je tudi cepljenje proti herpesu zostru – pasavcu. Tega povzroča isti virus kot norice. Po prebolelih noricah namreč virus ostaja v telesu in se, če nam pade imunost, zaradi stresa, bolezni, s staranjem, ob telesnih naporih, močnem soncu in tako dalje, reaktivira. Herpes zoster lahko povzroča hude bolečine, ki trajajo lahko več mesecev ali celo let.

Lani se je na Balkanu začela večja epidemija oslovskega kašlja, ki se je razširila tudi v Slovenijo. Že konec marca smo imeli več kot 1000 primerov. Bolezen je izjemno zoprna, poimenovana tudi bolezen 100-dnevnega kašlja, in izjemno nevarna za novorojenčke in dojenčke. Zato je priporočljivo cepljenje nosečnic za zaščitno otrok v vsaki nosečnosti, drugim odraslim pa vsaj enkrat v odrasli dobi priporočamo poživitveno cepljenje. Kdor ni cepljen, je zanj priporočljivo tudi cepljenje proti hepatitisu B.

Lani je na svetu za posledicami okužbe z ošpicami umrlo več kot 100 tisoč ljudi, večinoma otrok, mlajših od pet let. Pred ošpicami nas odlično ščiti cepljenje.

V Sloveniji sicer otroke cepimo od leta 1997 in smo s tem ukrepom med slovenskimi otroki dejansko dosegli eliminacijo kroničnega hepatitisa B, kar je odličen dosežek, saj vemo, da je hepatitis B najpogostejši povzročitelj raka jeter. To eden izmed ugotovitev moje doktorske disertacije. Res pomemben dosežek. Od leta 2022 cepimo tudi proti opičjim kozam, saj je za določene skupine prebivalstva tudi cepljenje proti tej bolezni priporočljivo.

Kaj pa hepatitisa C in E?

Hepatitis C je v Sloveniji omejen na določene populacije, med drugim osebe, ki njuhajo in intravensko uporabljajo droge. Nekoč, preden smo testirali kri, je do okužb lahko prihajalo tudi s transfuzijo krvi. Hepatitisa E v Sloveniji ni. Proti hepatitisu C in E cepiva še ne poznamo, možno pa je cepljenje proti hepatitisu A, ki se tudi pri nas še vedno pojavlja.

Katere bolezni se še prenašajo z živali na človeka?

Te bolezni strokovno imenujemo zoonoze in jih je ogromno. Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije jih poznamo prek 200. Ravno lani smo imeli dvodnevni simpozij na to temo. Povzročitelji zoonoz so poleg virusov tudi bakterije, glive in paraziti, načini prenosa pa so različni, na primer z blatom, različnimi izločki, z mesom, mlekom, jajci, neposrednim stikom ali z biološkimi vektorji, ki sva jih nekaj danes že omenili. Med bolj znane zoonoze spadajo antraks, leptospiroza, mikrosporija in steklina.

Virus HIV je pod kontrolo? Ni še ozdravljiv, je pa omejen, saj okužena oseba lahko povsem normalno živi do konca, le da mora vsak dan uživati zdravila?

Ja, v Sloveniji imam odlično organizirano mrežo za testiranje in zdravljenje okuženih z virusom HIV. Okuženi dobijo zdravila na recept, z dajanjem zdravil pri večini dosežemo nezaznavnost virusa v krvi. Pri nekaterih lahko uporabljamo tudi predekspozicijsko in postekspozicijsko zaščito.

Kakšna je vaša ocena delovanja slovenskega zdravstvenega sistema v času najhujše krize zaradi kovida-19?

V tistem času je bil ves svet v kaosu in tudi naše zdravstvo je delalo najbolje, kar je zmoglo. Bilo je v redu, dobro je bilo poskrbljeno za vse, tudi informiranost je bila po moji oceni dobra. Država je sledila stroki, in to je bilo takrat izjemno pomembno. Ukrepi pri nas se niso razlikovali od ukrepov, sprejetih v drugih evropskih državah. Delali smo ogromno. Danes opravimo manj dežurstev, kot smo jih med pandemskim valom, še vedno več, kot dovoljuje evropska zakonodaja. Ustrezne delovne razmere za zdravnike trenutno v Sloveniji pa niso urejene.