»Prireditev in drugih dogodkov je vsako leto precej, vendar me bolj kot količina dogodkov zanima, kako se mu poklonimo in kakšna vprašanja pri tem odpiramo. Če se osredotočim na slednje, menim, da se mu ne poklonimo dovolj, poklonimo se zgolj Prešernovi idealizirani in monolitni podobi, preostalo smo pometli pod preprogo: njegovo osebno stisko, spopadanje z alkoholizmom, uporništvo napram tedanjemu sistemu, ljubezenske težave.
Poglobljeno odpiranje teh plasti iz njegovega življenja bi lahko prispevalo k razmisleku o njegovi večplastni vlogi, o vlogi umetnika nekoč in danes, kako so se umetniki včasih spopadali s tovrstnimi in sorodnimi težavami, kako se danes, kako jih rešujemo, če jih sploh. V praksi vse to ostaja zgolj na površini kakšnega prireditvenega govora.
Pogrešam, da bi bil Prešernov praznik platforma ne samo za »kakšno«, ampak ogromno poglobljenih razprav, za dialog o ključnih in specifičnih ter prezrtih vprašanjih slovenske kulture, slovenskega umetnika, tudi financiranja. S pogojem, da bi bilo potem to aplicirano v reševanje v praksi.«
Celoten intervju z Glorjano Veber lahko preberete v novem Reporterju in na Reporter PLUS
