Minuli ponedeljek je bil za Slovence, posebej za zamejske Slovence v Italiji, zgodovinski. Po stotih letih od fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu jim ga je Italija vrnila. To je bil ključni trenutek srečanja slovenskega predsednika Boruta Pahorja z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello. Dogodek poln simbolike kot malo kateri. Ob tem sta predsednika tudi položila venca k spominskemu obeležju slovenskih bazoviških junakov in pri bazoviški fojbi, kjer so po zatrjevanju Italijanov revolucionarji pobijali njihove rojake.
Poklon predsednika Pahorja tudi italijanskim žrtvam pa je tako razbesnel novinarko TV Slovenija Eugenijo Carl, da je na omrežju facebook zapisala »ne v mojem imenu« in vprašala državljane, ali so se »tudi oni zbudili v državo, ki je od danes brez predsednika«. V drugem zapisu je priložila fotko predsednikov Pahorja in Mattarelle ob fojbi in kot hashtag (ključnik) dodala »selfi hlapec fašistom«, »kolaborant zgodovinskega revizionizma« in »še nikoli videna sramota«. Mimogrede, hashtag omogoča, da se z zapisom na omrežju facebook seznani še širša množica kot bi se sicer.
Gre za izraze, s katerimi je označila predsednika RS Boruta Pahorja. S takšno javno izkazano žaljivo obdolžitvijo in zavržnim odnosom novinarke TVS Carlove zoper najvišjega neposredno izvoljenega predstavnika naše države je ta (znova) grobo kršila Poklicna merila in načela novinarske etike na RTV in škodila verodostojnosti in ugledu RTV Slovenija. Poklicna merila namreč zaposlenim v tem javnem zavodu prepovedujejo, da bi pri javnem nastopanju in dejavnostih izven poklicnega dela škodovali ugledu in dobremu imenu RTV Slovenija.
Zaradi žaljive obdolžitve predsednika republike smo na generalnega direktorja nacionalke Igorja Kadunca naslovili vprašanje, kakšno je njegovo mnenje glede ravnanja novinarke in ali bo zoper njo ukrepal. Kot pravi Kadunc, je vodstvo RTV že marca 2018 za svoje zaposlene objavilo posebno »Izjavo o odgovornem javnem ravnanju sodelavcev RTV Slovenija«, s katero je posebej opozorilo na Poklicna merila in načela novinarske etike.
Ti zapovedujejo, da »novinarji, uredniki in drugi ustvarjalci radijskih in televizijskih programov s svojim javnim in političnim delovanjem, z dejavnostmi v prostem času, z zasebnimi posli in finančnimi interesi ne smejo zlorabiti položaja v RTV Slovenija, škodovati natančnosti, nepristranskosti in verodostojnosti programov RTV Slovenija, ogrožati ugleda in dobrega imena posameznikov ali celotnega javnega zavoda ter zaupanja poslušalcev in gledalcev v vsebino programov RTV Slovenija.«
Po besedah Kadunca vodstvo RTV Slovenija od vseh sodelavcev pričakuje, da ohranjajo dostojanstvo tudi v zasebnem komuniciranju na družbenih omrežjih in v drugih medijih, ki dosežejo širšo javnost. Osebe v javni službi se morajo zavedati, da tudi s svojimi osebnimi dejanji ustvarjajo podobo institucije, v kateri smo zaposleni. Zavedati se morajo, da njihova stališča, mnenja, javnost povezuje ali celo enači z RTV Slovenija.
Nadalje je Kadunc zapisal, da »veljavna merila in etika kot tudi Standardi v tem trenutku ne podeljujejo meja dopustnega oziroma nedopustnega ravnanja zaposlenih naše hiše na družbenih omrežjih«. Pravi, da gre za zahtevno materijo, ko sta v koliziji ustavna pravica do svobode izražanja in na drugi strani dejstvo, da je pri izpostavljenosti njihovih programskih delavcev nemogoče ločiti med zasebnim izražanjem na družbenih omrežjih na eni strani ter profesionalnim odnosom do sodelavk in sodelavcev in pripadnostjo hiši na drugi strani. V teku je postopek prenove Poklicnih načel in meril programskih ustvarjalcev RTV Slovenija in ko bodo bolj natančno opredeljena pravila v aktih, bo vodstvo lahko primerno ukrepalo. Kadunc dodaja, da postopek še ni dokončan, ker želijo ravno v tem delu priti do ustreznih rešitev. »Že sedaj pa so avtorji odgovorni za svoje ravnanje, s tem pa izkazujejo tudi profesionalnost in zrelost. In konec koncev s tem tudi svojo bodočnost. Na to je vodstvo že opozorilo zaposlene in javnost. Odgovorno in spoštljivo komuniciranje je, kot rečeno, izraz zrelosti in kultiviranosti vsakega posameznika. To pa so tudi osnove za razvoj kariere«.
Generalni direktor RTV zoper novinarko, ki javno predsednika države označi za »»selfi hlapca fašistom« in »kolaborana zgodovinskega revizionizma«, ne bo ukrepal. Češ da veljavna Poklicna merila, ki se jih morajo držati zaposleni na RTV, ne določajo, kje je meja dopustnega ravnanja na družbenih omrežjih!?
Če ste se izgubili v tej plohi besed, naj strnemo: Ne. Generalni direktor RTV zoper novinarko, ki javno predsednika države označi za »»selfi hlapca fašistom« in »kolaborana zgodovinskega revizionizma«, ne bo ukrepal. Češ da veljavna Poklicna merila, ki se jih morajo držati zaposleni na RTV, ne določajo, kje je meja dopustnega ravnanja na družbenih omrežjih!? Kdo ve, morda bi Kadunc vendarle ugotovil, da je novinarka prekoračila to mejo, če bi na primer zapisala, da je treba predsednika Pahorja ubiti. Kolaborante so vendar pobijali, mar ne? Na verodostojnost in ugled naše (!) RTV tako ni pljunila le novinarka Carlova, pač pa tudi Kadunc, ki se spreneveda, da ne ve, ali je prekoračila mejo.
Žal pa opisani eksces te gospe še zdaleč ni edini. Med drugim je »udarila« tudi ob lanskoletni ugrabitvi 79- letnega Belokranjca Mirka Moravca. Tega je nekaj ilegalnih migrantov iz arabskega sveta maja lani ugrabilo, mu grozilo z nožem, ga zvezalo, strpali so ga v prtljažnik njegovega avtomobila. Po večurni vožnji s tem vozilom pa so ga vsega izmučenega izpustili v bližini meje z Italijo.
Kljub tej pretresljivi izkušnji za Moravca in njegove svojce se je novinarka Carlova na omrežju facebook iz njih norčevala. Zapisala je, da »ni logike, da bi trije mulci ugrabili enega XY belokranjskega noniča«. Dodala je, da bi bila »za tako starega človeka takšna izkušnja izredno travmatična in zagotovo ne bi nekaj ur po dogodku naokoli dajal intervjuje«. Navedla je celo, da je bila njegova hčerka povsem hladna in neprizadeta. Menila je, da »se je nekdo scenarija lotil povsem osnovnošolsko«. Torej v smislu, da gre za zlagano zrežirano zgodbo pred evropskimi volitvami.
Izkazalo se je, da je bila zadeva žal še kako resnična in je bil Moravac žrtev ugrabitve. Policija je ugrabitelje (dva Alžirca in enega Maročana) izsledila, tožilstvo jih je po preiskavi obtožilo, na koncu pa so vsi trije na sodišču priznali krivdo. Vsak je bil obsojen na eno leto in devet mesecev zaporne kazni. Ali se je Carlova žrtvi ugrabitve in njegovi družini kdaj opravičila za svoje podle posmehljive zapise, je retorično vprašanje.