Sodišče je že lani pravnomočno potrdilo, da je bila razrešitev Žvanove z mesta predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na tej kliniki nezakonita.

Tožbo glede razrešitve je Žvanova sicer najprej pravnomočno izgubila, a je pozneje vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno obravnavo. Nato pa je delovno sodišče ugotovilo, da je Žvanovi pogodba o zaposlitvi na mesto predstojnice prenehala veljati nezakonito.

UKC je moral Žvanovi izplačati razliko v plači, torej položajni dodatek. Kot so takrat pojasnili v UKC, je šlo za dobrih 3800 evrov bruto. Poleg tega ji je moral UKC plačati tudi sodne stroške.

Kot poročajo mediji, pa je nevrologinja poleg nezakonite razrešitve delodajalcu očitala tudi več drugih ravnanj, ki jih je doživljala kot trpinčenje. Med drugim je kot šikaniranje videla tudi razrešitev z mesta vodje nacionalnega projekta za pomoč ljudem z možgansko kapjo TeleKap, zahtevo nadrejene po javljanju vsake odsotnosti do 20. v mesecu za naslednji mesec in premestitev na mesto sobne zdravnice na paliativni oddelek.

Sodišče je v ločenem postopku po poročanju medijev sicer za večino očitkov ugotovilo, da ni šlo za šikaniranje in trpinčenje, je pa mobing prepoznalo tudi pri nekaterih ravnanjih v času po razrešitvi.